Znanost in svet zabave (v najširšem pomenu besede) gresta z roko v roki. Včasih je prav težko ugotoviti, kje se je pojavila prva ideja, v znanosti ali zabavi. Kaj predstavlja kuro in kaj jajce?

Dolly ter Štirje možje in ena žena rojeni istega leta
Vzemimo le primer kloniranja. V ZF-literaturi so ideje o klonih stare več kot 100 let, znanost kot prvi primer uspešnega kloniranja beleži leto 1952, ko je bil kloniran paglavec. Medijsko najbolj znan primer je ovca Dolly, ki je bila "rojena" leta 1996 in je bila prvi klonirani sesalec. Filmska industrija kot slučajno istega leta ponudi komedijo Štirje možje in ena žena (Multiplicity), kjer se Michael Keaton trikrat klonira, da v svojem življenju lahko opravi vse obveznosti, hkrati pa seveda tudi malo uživa.

Svojevrstna zvrst so akcijski filmi, ki so zmes najbolj nenavadnih zapletov, ugrabitev in terorističnih napadov. Malo za šalo, malo za res, človek se nehote vpraša: Kdo je komu dal izvirno idejo - teroristi filmarjev ali filmarji teroristom.

Pogosta ideja - vojaški virusi
A vrnimo se k naši izhodiščni temi - nenavadnim virusom in pandemijam, ki (potencialno) pomenijo konec človeštva. Privlačna tema, ki je rodila malo morje filmov različnih kvalitet in odmevnosti. Samo en primer: Ko se je pred leti drastično širila ptičja gripa, smo dobili TV-film Ptičja gripa v Ameriki. Ena najpogostejših tem je vojaška industrija, ki namenoma razvija različne viruse, ti po slučaju "uidejo" nadzoru in pandemija je tu.

Slepota (2008)
Na najbolj svež film v slovenskih kinodvoranah ne bo treba dolgo čakati, saj bo že v četrtek premiera Slepote. Režiser Fernando Meirelles (Božje mesto, Zvesti vrtnar) je film posnel po knjižni predlogi Nobelovega nagrajenca Joseja Saramaga. Skoraj celotno (neimenovano) mesto zajame slepota. Vse žrtve morajo v karanteno, s katero skušajo oblasti zaustaviti napredovanje epidemije. V karanteno z okuženim zdravnikom (Mark Ruffalo) prostovoljno oddide tudi njegova žena (Julianne Moore), ki pa ni okužena. V karanteni pride do ustvarjanja novih socialnih norm ...

Dogodek (2008)
Z letnico 2008 in nenavadnim pandemijo se ponaša tudi najnovejši film M. Nighta Shyamalana Dogodek. Številna mesta na vzhodu ZDA zajame nerazložljiv pojav - množični samomori. Prvi sumi govorijo o novem terorističnem orožju, ki vsako mesto dobesedno izbriše, a kmalu je jasno, da ima veliko bolj pomembno vlogo narava ... Glavni vlogi pripadata Marku Wahlbergu in Zooey Deschanel.

Jaz, legenda (2007)
Avtor ene najbolj hvaležnih literarnih predlog je nedvomno Richard Mathesona, ki je leta 1954 izdal ZF-roman Jaz, legenda. Zgodba govori o neznani bakteriološki pandemiji, ki je iz Los Angelesa izbrisala vse ljudi, edini preživeli je Robert Neville, vsi preostali so se spremeni v vampirje. Deset let po izdaji je na filmska platna prišla prva adaptacija The Last Man on Earth, leta 1971 pa The Omega Man, v katerem glavno vlogo igra Charlton Heston. Najnovejša priredba sega v leto 2007. Človeštvo naj bi leta 2009 odkrilo zdravilo za raka, a zdravilo je mutiralo, pomorilo 90 odstotkov ljudi, preostale pa spremenilo v vampirje. Edini preživeli (človek) je Will Smith, ki koraka po izpraznjenih ulicah New Yorka.

Otroci človeštva (2006)
Film, ki temelji na romanu pisateljice P. D. James, razlog apokalipse vidi v neplodnosti. Dogajanje je postavljeno v leto 2027 v Veliko Britanijo, ki predstavlja zadnjo relativno varno in urejeno državo. Na začetku izvemo, da je umrl najmlajši prebivalec na svetu, star vsega 18 let. Tako dolgo se zaradi neznanega vzroka ni rodil nihče, kar seveda pomeni, da bo slej ali prej človeštvo izumrlo ... V glavnih vlogah nastopajo Clive Owen, Julianne Moore in Michael Caine.

28 dni pozneje (2002)
Velika Britanija je prizorišče še enega uspešnega filma iz tega žanra, gre za film 28 dni pozneje, ki ga je režiral Danny Boyle (Revni milijonar, Trainspoting). Aktivisti za pravice živali vdrejo v neki laboratorij in osvobodijo šimpanza. Ta v hipu napade vse prisotne in jih okuži z neznanim virusom ... 28 dni pozneje se iz kome prebudi kurir Jim (Cillian Murphy), ki najde povsem izpraznjen in opustošen London, a to je šele zaplet. Pet let pozneje je sledilo manj uspešno nadaljevanje 28 tednov pozneje.

Izbruh (1995)
Film Wolfganga Petersena (Vihar vseh viharjev, Troja) govori o izmišljenem virusu motaba, ki naj bi spominjal na ebolo (ki je bila v 90-ih letih v Afriki v resnici terjala velik krvni davek). Ameriška vojska ima že več desetletij podatek o tem virusu, ki pa leta 1995 po naključju zaide v ZDA in povzroči pravi smrtnonosni izbruh. V kombinaciji akcije, iskanja protistrupa in vojaških skrivnosti je zaigrala eminentna igralska smetana (Dustin Hoffman, Rene Russo, Morgan Freeman, Cuba Gooding, Jr., Kevin Spacey, Donald Sutherland ...)

Virus (1999)
A včasih eminentna imena in veliko vloženega denarja nista dovolj za vsaj soliden film. Enega največjih polomov predstavlja Virus, v katerem igrajo Jamie Lee Curtis, William Baldwin in Donald Sutherland. Rusko vesoljsko postajo Mir zadene električni val, ta se obrne proti Zemlji in na morju zadene neko rusko ladjo. Nato dobimo ponesrečeno zmes Osmega potnika in Tatov teles. Seveda, kaj pa je virus? Seveda, človeško telo ...

Še malce dlje v preteklost ...
Za konec omenimo le še nekaj starejših filmov. The Last Man on Earth že leta 1924 pripoveduje o neznanovem virusu, zaradi katerega postanejo neplodni vsi fantje starejši od 12 let. The Killer That Stalked New York leta 1950 nevarnost vidi v kozah (te so nekaj let prej v resnici pomenile veliko nevarnost). Istega leta je bil posnet tudi film Panic in the Streets, kjer nevarnost predstavlja črna kuga ... S prepletanjem resničnosti in fikcije pa smo pravzaprav spet na začetku zgodbe ...

Slavko Jerič
slavko.jeric@rtvslo.si