16. Kino Otok bo potekal med 26. in 30. avgustom, v tem času pa postregel s 36 celovečerci in 67 kratkimi filmi. Festival bo potekal v treh sklopih: v prvem so satelitske projekcije, ki se že od 16. julija vrstijo po slovenskih krajih, osrednji del bo tradicionalno zaživel v klasični obliki v Izoli, v septembru pa se del programa seli na splet.

Filme bodo predstavili v daljšem časovnem obdobju in na različnih prizoriščih. Nekatere bodo zaradi manjšega dovoljenega obiska predvajali dvakrat, med drugim pa so se odločili tudi za večje prizorišče v Izoli – Letni kino Arrigoni, ki sprejme okoli 150 obiskovalcev.

Osrednje dogajanje bosta v Izoli uvedla in sklenila filma iz sekcije Signali – kitajski film Balon, ki ga podpisuje Pema Tsedna, in koprodukcijski film iranske režiserke Sadat Shahrbanoo Sirotišnica. Uvodni film Balon je postavljen v mongolsko podeželje, Sirotišnica pa predstavlja siroto Qodrata iz ulic Kabula.

Selektorica filmskega programa Varja Močnik v programu poudarja še film poljskega režiserja Jana Komase z naslovom Corpus Christi, film Oliverja Laxeja Gorelo bo, ki govori o piromanu, ki se po zaporni kazni vrne v domač kraj v Galiciji, kjer je zagrešil zločin, film islandskega režiserja Runarja Runarssona Odmev z več kot 50 igrano-dokumentarnimi vinjetami na temo islandskega praznovanja novega leta ter danski film, ki ga podpisuje Ulaa Salim, Sinovi Danske na temo terorističnega napada v Københavnu.

V sekciji Dobri sosedje bodo ponudili dva filma na temo odraščanja srbskih režiserjev: Ivana Grozna v režiji Ivane Mladenović in tragikomično dramo Moj jutranji smeh Marka Đorđevića. Srbski film Centar Ivana Markovića so poleg filma Zadnji in prvi ljudje priznanega islandskega sodobnega skladatelja Johanna Johannssona uvrstili tudi v sekcijo Evropa 2.0.

Pereče teme, ki jim posvečamo premalo pozornosti
Kot novost predstavljajo dve sekciji. V Chiaro-oscuro, ki letos nosi podnaslov Tiranija napredka, bodo prikazovali filme s perečimi temami, ki pa so potisnjene na stran, je povedala Varja Močnik. Na ogled bo iraški film Črte v pesku, zgodba o zgodovini Francisa Alysa in Juliena Devauxa o otrocih, ki odigravajo zgodovino Iraka, koprodukcijski film Eloya Domingueza Serena o ljudstvu Sahravi z naslovom Hamada in makedonski film Tamare Kotevske in Ljubomirja Stefanova Medena dežela. Nova sekcija je tudi sekcija serij Ekstraserijsko, v kateri bo na ogled serija Bruna Demonta Coincoin in ekstraljudje.
Direktorica festivala je opozorila še na uveljavljen programski sklop za otroke Podmornica, Matevž Jerman pa je kot selektor sekcije Video na plaži predstavil program, ki letos ponuja 61 kratkih filmov iz 22 držav iz vsega sveta, ki so razdeljeni v pet tematskih sklopov.

Pozornost gledalcev usmerjajo še v retrospektivo portugalskega režiserja Pedra Coste, ki bo potekala v okviru festivala septembra v Slovenski kinoteki, ter na nedavno projekcijo dokumentarnega eseja Povedni sedanjik avtorice Zhu Shengze v Ljubljani. Film izpostavlja vprašanja o osamljenosti, hrepenenju po človeškem stiku, pomenu skupnosti ter o ekonomskih silah, ki krojijo naše družbene realnosti.