V filmu Želve znajo leteti so glavne junake odigrali naturščiki. Foto: Kinodvor
V filmu Želve znajo leteti so glavne junake odigrali naturščiki. Foto: Kinodvor
Želve znajo leteti
Kurdsko vprašanje zadnja leta zaposluje vse več filmskih ustvarjalcev. Foto: Kinodvor

V sklopu filmskega abonmaja Kinodrom so zavrteli film kurdsko-iranskega režiserja Bahmana Ghobadija, ki je leta 2004 nastal v koprodukciji Irana, Francije in Iraka. 85-minutni film je bil prvi, ki so ga v Iraku posneli po padcu diktatorja Sadama Huseina.



Optimizem ostaja
Trinajstletni Soran, ki ga domačini kličejo Satelit, je znan po tem, da namešča satelitske antene in krožnike, ki so pri njegovih sosedih zelo priljubljeni. Vaščani želijo namreč mrzlično izvedeti novice o ameriški invaziji in Sadamu Huseinu. Soran pa je tudi vodja vaških otrok. Organizira nevarna odstranjevanja min in čiščenja minskih polj v bližini vasice. Neeksplodirane mine prodaja na črnem trgu. Nekega dne Soran spozna siroto Agrin, ki skozi vas potuje s svojim jasnovidnim bratom, s katerim skrbita tudi za triletnega otroka. Odnos med otroki se razkrije v boleči zgodbi, ki je povezana s političnim položajem v državi. A kljub tragičnim zgodbam otroci, ki so jih večinoma upodobili resnični begunci iz obmejnega dela med Irakom in Turčijo, pokažejo pozitivno življenjsko plat.

Želvam pokimali filmski kritiki
Film 38-letnega režiserja je med drugim dobil nagrado stekleni medved in filmsko mirovno nagrado na mednarodnem berlinskem festivalu leta 2005, nagrado občinstva na mednarodnem festivalu v Rotterdamu leta 2005 ter zlato školjko in nagrado CEC za najboljši film na mednarodnem festivalu v San Sebastianu leta 2004. O filmu so zapisali, da je eden najboljših filmov o otrocih v vojni, ki se zaradi nesentimentalnega prikaza načina življenja otrok v vojnem času postavi ob bok filmom, kot sta Nemčija leta nič Roberta Rossellinija iz leta 1974 in Ivanovo otroštvo Andreja Tarkovskega iz leta 1962.