Kinodvorova noč grozljivk prinaša tudi peti del sage o 'preveč živih bitjih', ki jo je sprožil film Noč živih mrtvecev. Foto:
Kinodvorova noč grozljivk prinaša tudi peti del sage o 'preveč živih bitjih', ki jo je sprožil film Noč živih mrtvecev. Foto:

Program, ki ga je pripravil Marcel Štefančič jr., se je začel z ameriško-romunsko grozljivko Odsev. Gre za povsem nov film režiserja Alexandra Aja o odpuščenem policistu, ki ugotovi, da se za ogledali v zapuščeni veleblagovnici, kjer se zaposli kot nočni čuvaj, skriva smrtnikom povsem tuj svet. Alexandre Aja velja za čudežnega dečka novega vala francoskih grozljivk, izbira njegovega filma za Kinodvorov maraton grozljivk pa ni presenetljiva, saj se je Štefančič tokrat odločil predstaviti sodobno produkcijo grozljivk.
Na sporedu bosta tako še dva filma, ki sta bila dokončana letos. To sta Karantena Johna Ericka Dowdleja in Črni božič Glena Morgana. Na programu je tudi Dnevnik živih mrtvecev režiserja Georgea A. Romera, naslednji v nizu filmov o kanibalskih mrličih. Saga se je začela s filmom Noč živih mrtvecev, sledili pa so še Zora živih mrtvecev, Dan živih mrtvecev in Dežela živih mrtvecev. Zanimiv bo tudi 'intermezzo' španskih grozljivk. Eden za drugim se bosta tako odvrtela film Lomljivo španskega režiserja Jaumeja Balaguerója in špansko-mehiška produkcija Hudičeva hrbtenica Guillerma del Tora.

Štefančič zoper klišeje o grozljivkah
Grozljivi Kinodvorov spored je Marcel Štefančič jr. pospremil z besedilom, v katerem nam razloži, da so grozljivke, naj so na prvi pogled še tako neumne, vendar pomemben žanr in filmi iz te zvrsti se lahko kaj hitro uvrstijo med najbolj kultne filme vseh časov. To drži, čeprav na grozljivke številni gledajo zviška. Vendar je to hudo narobe, ta zmota pa je posledica klišejev, ki so se spletli okoli grozljivk. Štefančič med te zmotne in zavajajoče klišeje šteje:
1. Zlati časi grozljivke so mimo. - "Grozljivke – filmi groze, gorja & gravža, okej, pojdimo s časom, pa jim recimo filmi terorja, magari teroristi, če vam je ljubše – so namreč trenutno eden izmed najbolj vitalnih, najbolj propulzivnih in najbolj subverzivnih delov svetovne kinemagrafije. Za nekoga, čigar zlati časi naj bi bili že davno mimo, izgledajo presenetljivo dobro."

2.Grozljivke so predvidljive. - "Seveda so, absolutno – in to srhljivo predvidljive. Nič ni bolj srhljivega od predvidljivosti. Vse je vedno tako predvidljivo, toda potem kljub vsemu trepetamo, se tresemo in zvijamo, trzamo in kričimo – bolj kot ob najbolj nepredvidljivih rečeh."
3. Kdor ne gleda grozljivk, ničesar ne zamuja. - "Če je kaj nepozabnega, potem so to grozljivke: spravljajo nas v grozo in strah, nas suvajo in premetavajo, z eno besedo – delujejo tako fizično, da jih zlepa ne pozabimo."
4. Če si videl eno grozljivko, si videl vse. - "Prav iz grozljivk je mogoče delati celonočni maraton. Si predstavljate celonočni maraton melodram ali pa komedij ali pa muzikalov? Ne. Le grozljivke je mogoče gledati celo noč."
P. B.







Odpuščeni policist, ločenec in nekdanji alkoholik se odloči urediti svoje življenje in se znova zbližati z odtujeno družino, še vedno ljubečo ženo in dvema otrokoma. Zaposli se kot nočni čuvaj v zapuščeni veleblagovnici, ki jo je pred leti povsem uničil požar. Nekdanja palača je zdaj zaprašena in zoglenela hiša duhov, v kateri so čudežno ostala nedotaknjena le vsa ogledala. Ob podrobnejšem pregledu čuvaj prepaden odkrije, da ogledala ne odsevajo tistega, kar bi morala: za njimi se skriva popačen, nedoumljiv svet, ki začne nenadoma vse bolj nasilno in krvavo posegati v stvarnost. Foto: Kinodvor
Televizijska ekipa snema dokumentarni prispevek o vsakdanu dežurne ekipe gasilcev iz Los Angelesa. Rutinski nočni klic jih zvabi v stanovanjsko zgradbo; tam naletijo na policijsko patruljo, ki je prav tako prišla zaradi nekega skrivnostnega klica. Kmalu skupaj ugotovijo, da je zgradba od zunaj hermetično zaprta, televizijci, gasilci, policisti in stanovalci pa se naenkrat spopadajo s smrtonosno grožnjo, dozdevno okužbo, ki se kot požar širi po hiši. Foto: Kinodvor
Študentski filmski ekipi se med snemanjem pogrošne grozljivke pred objektiv kamere nenadoma priplazijo resnični živi mrtveci. Nadarjeni cineasti kmalu ugotovijo, da je napočil konec sveta (tega zdaj preplavljajo horde sestradanih mrličev, ki jim najbolj tekne živo človeško meso), kar se odločijo vestno dokumentirati: kot napotke za preživetje in opomin za morebitne zanamce. Foto: Kinodvor
Medicinska sestra, ki prispe na začasno delo v zanemarjeno otroško bolnišnico tik pred evakuacijo malih bolnikov v nove prostore, vedno bolj prestrašeno ugotavlja, da je z njenimi pacienti in z neprijaznim prostorom, v katerem so, nekaj hudo narobe. Otroci zatrjujejo, da v bolnišnici poleg njih biva še nekdo, zlovešče podstrešno bitje, ki očitno ne želi ostati samo. Foto: Kinodvor
Španija, leto 1939, zadnji dnevi krvave državljanske vojne, čas, v katerem se vedno razločneje izrisuje zmaga nacionalistov generala Franca nad levičarskimi republikanci. Desetletni Carlos, sin padlega republikanskega heroja, prispe v podeželsko sirotišnico nekje bogu za hrbtom. Navkljub številnim prijateljstvom, ki jih sklene z drugimi sirotami, in dejstvu, da z ustanovo upravlja prijazno vodstvo, naklonjeno progresivnim idejam republikancev, se Carlos v novem okolju ne počuti dobro. Vseprisotna slutnja vojaške diktature, ki visi nad obzorjem bližnje prihodnosti, se ujame z grožnjo stare neeksplodirane bombe, zapičene v dvorišče sirotišnice, in srhljivimi prikazovanji duha dečka, ki je nedavno umrl v nepojasnjenih okoliščinah. Foto: Kinodvor
Billy, rumenopolti spaček, otroštvo pretrpi zaklenjen na podstrešju, od koder ga zblaznela mama občasno spusti le v svojo posteljo; rezultat je še bolj deformirana sestra/hči Agnes. V znamenje ljubezni najstnik Billy na božično noč brutalno pokonča mamo in njenega ljubimca ter pohrusta njune oči. Billyja zaprejo, Agnes se izgubi neznano kam. Trideset let kasneje Billy na božično noč pobegne iz zapora in se napoti v svojo nekdanjo hišo, zdaj domovanje osmih brhkih študentk. Od nekod se čudežno vzame tudi Agnes; znova napoči čas izkazovanja ljubezni. Priredba klasičnega slasherja iz leta 1974. Foto: Kinodvor