Soderbergh je, razočaran na Hollywoodom oz. tamkajšnjo filmsko produkcijo, s Kirurgom dokončno (recimo, saj je to napovedoval že nekajkrat) zapustil svet filma in presedlal na televizijo, precej bolj vroč medij.

Prepričala ga je ponudba HBO-jevega Cinemaxa za snemanje 10 epizod serije, postavljene v kaotični New York z začetka 20. stoletja, ki bi gledalcu dajala vpogled v še bolj kaotičen zdravstveni sistem tistega časa - skupaj s korupcijo, ki prežema vse pore javnih služb, ekskluzivnostjo kluba "belih mož" in smrtjo kot večno spremljevalko takratnega vsakdana.

Naš protagonist je dr. John W. Thackery (Clive Owen), ki je, tako kot nekateri drugi TV-protagonisti najuspešnejših serij zadnjih let (Sopranovi, Breaking Bad, Hiša kart, Dexter ...), bolj antijunak kot pa junak. Podobnosti z likom dr. Gregoryja Housa iz serije Zdravnikova vest (Dr. House) so več kot očitne (morda celo malce preočitne) - Thackery je briljanten kirurg, ki skuša z radikalnimi posegi pomikati meje takratne medicine, zasebno pa je razsulo - zasvojen je s kokainom, je šovinist, rasist, cinik, arogantnež, ljudomrznež in redno obiskuje prostitutke v kitajski četrti.

Lik je sicer delno osnovan na ameriškem kirurgu in pionirju anestezije Williamu Stewartu Halstedu, Clive Owen pa je za vlogo popoln, saj premore dovolj karizme in igralskih nians za prepričljivo interpretacijo lika, ki kljub obupnemu značaju nerazložljivo privlači.

Iz bordela na delo
Pilotna epizoda serije odpre prizor Thackeryjeve običajne jutranje poti iz bordela do službe, newyorške bolnišnice Knickerbocker (skrajšano, The Knick), s sprotnim vbrizganjem kokaina v žilo med prsti na nogi. Sodobna udarna glasbena podlaga Cliffa Martineza (Samo Bog odpušča, Vozi!, Traffic) je krasen protipol kulisi starega New Yorka. Ni čudnega, da so uvodni prizor že zdaj nekateri kritiki označili za najboljšega v zadnjem času.

Tudi v nadaljevanju tempo ne popušča: bolnišnica je očitno študijska, zato operacije potekajo na odru pred kolegi iz sveta medicine - tudi poskus izvesti zapleten prezgodnji porod. Kamera približa na rezanje nabreklega trebuha, kri brizga in preplavlja pacientkin spodnji del, iz katerega potegnejo dojenčka brez znakov življenja. Ekipa dr. J. M. Christensena je izgubila dva pacienta. "Upam, da - če nič drugega - je bilo to za vas poučno," skrušeno reče prvi mož bolnišnice, preden odide v svojo pisarno, razgrne rjuho po starinski zofi in se ustreli.

Močni ženski liki
Zelo nazorni Kirurg se krvi ter bližnjih posnetkov rezov, sesanj in vsega želodec obračajočega ne izogiba, čeprav so se ameriški mediji bolj kot v to po premieri ta teden zapičili v frontalno golo žensko, ki v uvodnem prizoru paradira po kitajskem bordelu. Čeprav so kabelske televizije, kot je HBO, zelo premaknile meje sprejemljivega, kar se tiče prizorov seksa, je ženska frontalna golota na ameriških malih in velikih zaslonih namreč še vedno eden večjih tabujev.

A ženske v Kirurgu kljub drugačnim in zanje ne najbolj ugodnim časom niso postavljene zgolj v vlogo podpornih stebrov močnim moškim likom. Cara Seymour igra odločno nuno sestro Harriet, ki med puhanjem cigaretnega dima neotesanega voznika rešilnega avtomobila označuje za "najboljši deviški pas", Juliet Rylance pa igra samozavestno bogatašinjo Cornelio Robertson, katere velikodušne donacije omogočajo delovanje bolnišnice - a pridejo z ultimati. V tem primeru si Robertsonova za Thackeryjevo desno roko zaželi nadarjenega, a temnopoltega mladega kirurga dr. Algernona Edwardsa (André Holland). New York leta 1900 - kot tudi ne The Knick - še ni bil povsem pripravljen na to.

Tolpe New Yorka
"V Londonu in Parizu so me obravnavali kot sebi enakega," pravi dr. Edwards Thackeryju. "To je New York. To ni London ali Pariz. Lahko zbežiš in se pridružiš cirkusu le, če te cirkus hoče. Jaz te v svojem cirkusu nočem," mu hladnokrvno odvrne kirurg. Prav tako neprizadeto nahruli mlado medicinsko sestro Lucy Elkins (Eve Hewson, sicer hčerka pevca Bona), ko ga polomi pri previjanju pacienta, le nekaj prizorov pozneje pa ji - v blodnjah mamila lačnega narkomana - ukaže, naj mu v penis vbrizga kokain.

Če je kaj razbrati iz prvega dela temačne in precej počasno tempirane serije (edina akcija so operacije, ob Martinezovi glasbeni podlagi zastavljene skoraj kot precizen sabljaški dvoboj), je to, da si resnično nisi želel biti bolnik leta 1900. Kirurg je sicer res zdravniška serija, in teh je bilo v zadnjih letih že malo morje, a gledalca popelje v drobovje New Yorka in v čas, za katerega o medicini kaj dosti ne vemo, čeprav smo recimo neke vrste podoben vpogled dobili s Scorsesejevimi Tolpami New Yorka in serijo Deadwood.

Cinemax je Kirurga že obnovil za drugo sezono.
Kaja Sajovic