Foto:
Foto:
Spomini gejše
V zadnih letih se je nekaj kitajskih igralcev uveljavilo tudi v Hollywoodu. Foto: EPA

Kitajci so namreč že potrdili, da bodo film po romanu C. S. Lewisa v svoje kinematografe “spustili” že spomladi. Tako “kratek” časovni zamik med povsem prvim prikazovanjem hollywoodske produkcije in njeno kitajsko premiero je namreč nekaj povsem posebnega.

Dosledna filmska politika?
Kitajci običajno zelo zavlačujejo z začetkom predvajanja ameriških filmov. Pri tem se sklicujejo na državni pravilnik, ki zapoveduje natančno upoštevanje deleža tujih filmov, ki smejo v enem letu priti na spored kitajskih kinematografov. Čeprav Kitajci trdijo, da se “kot pijanec plota” držijo vnaprej določenega števila tujih produkcij, ki jim odprejo vrata na Kitajsko, pa ni nič nenavadnega, če kar na lepem zaprejo “dotok” prav vseh tujih filmov v svojo domovino. Tako so leta 2005 kar za mesec dni ustavili predvajanje vseh ameriških filmov, kar so v ZDA seveda takoj označili za kitajsko zaroto.

Kitajci vedno bolj obvladajo delo s kamero
Vse bolj se napoveduje manj omejitvena filmska politika. Njeni botri so kitajski filmski ustvarjalci, ki naj bi jih omejitve predvajanja tujih filmov najbolj ščitile. Kitajski film je v zadnjih letih doživel pravi bum; tako po številu produkcij kot tudi po kakovosti. Številni kitajski filmi se lahko povsem enakovredno kosajo s hollywoodskimi izdelki, poleg tega pa si Kitajci raje ogledajo filme z liki, s katerimi se lahko identificirajo. Zato se ni več bati, da bi malo večje število hollywoodskih produkcij v kitajskih kiematografih lahko ogrozilo obstoj domačega filma.

Kitajce prevzame fantazija
Na Kitajskem pa razcveta ne doživlja le filmska produkcija; roke si manejo tudi lastniki kinematografov. Izkupiček od prodaje vstopnic je namreč v enem letu zrasel za 30 odstotkov. Največ sta k zaslužku prispevala ravno dva ameriška spektakla – zadnji film o Harryju Potterju ter zadnji del znanstvenofantastične sage Vojna zvezd. Kitajci očitno obožujejo megalomanske kostumske projekte. To ni nič nenavadnega, saj barvitost in fantazija zaznamujeta tudi tradicionalno kitajsko gledališko umetnost. Ustvarjaci Zgodb iz Narnije lahko tako upravičeno upajo na velik uspeh na Daljnem vzhodu.