Do podatkov o zakulisju hollywoodskih filmskih in TV-produkcij ni bilo lahko priti. Sploh če živiš v majhni podalpski deželici, daleč stran od sončne Kalifornije. Medmrežje je na tem področju odprlo marsikatera vrata.
Ozadje hollywoodske mašinerije me je resno začelo zanimati v srednji šoli, ko sem se začel filme odkrivati na več različnih ravneh. Ker so me vedno privlačile tehnične stvari in predvsem računalniki, me je zaneslo v zakulisje posebnih učinkov. Kmalu pa sem odkril, da učinki delujejo plehko, če ne služijo zgodbi, in na tem mestu sem lahko združil še zanimanje za pisanje oziroma pripovedovanje zgodb.
Do podatkov o zakulisju hollywoodskih filmskih in TV produkcij ni bilo lahko priti. Sploh če živiš v majhni podalpski deželici, daleč stran od sončne Kalifornije. Medmrežje je tudi na tem področju odprlo marsikatera vrata. Vsaj kar se tiče "insajderskih informacij", če ne že konkretnih priložnosti. S popularizacijo blogov in podcastov pa smo dobili vpogled v vsakdanje življenje, težave in izkušnje ljudi, ki so majhen, vendar nepogrešljiv del industrije zabave. Večina s pomočjo medijev pozna blišč in bedo slavnih zvezdnikov, le redki pa pomislijo na ljudi, ki jih razen po imenu, navedenem nekje v odjavni špici filma ali TV-serije, nikoli ne vidimo.
Ena takšnih sta Sam Ernst in Jim Dunn, mladostniška prijatelja, ki sta zapustila uspešno lastno restavracijo v Minnesoti (srednjezahodni del ZDA) in se preselila v Los Angeles z resnim namenom postati poklicna hollywoodska scenarista. Ker sem sam že več kot 10 let svobodni novinar, sem se nemudoma poistovetil z negotovostjo scenarističnega poklica. Nikoli ne veš, koliko časa boš lahko delal nek projekt in kdaj boš našel naslednjega. Včasih si mesece brez dela, potem pa se ti nakopiči toliko stvari, da je dan prekratek. Vmes se moraš preživeti na kakšen drug način oziroma te preživlja boljša polovica. Povrh tega scenaristi, vsaj na začetku, dokler si ne ustvarijo imena, ogromno napišejo brezplačno.
Kadar pa so plačani, nimajo nobenega zagotovila, da jih bodo producenti obdržali pri projektu, oziroma ali da bo šel določen projekt v predprodukcijo. Pri tem največjo frustracijo predstavlja dejstvo, da skoraj vsi producenti "blefirajo", ker ne vedo, kaj bi radi, dokler tega ne vidijo, pa še takrat si kasneje neštetokrat premislijo oziroma hočejo stlačiti idejo v kalup, ki si ga lahko finančno privoščijo. Ob tem ne pomislijo, da bo okleščena zgodba izgubila vsaj osnovni čar, če ne glavnega bistva. Se vam že svita, kako nelogično zapleten je scenaristični sistem? Je pa treba priznati, da ko produkcija enkrat steče, ni boljših obrtnikov od hollywoodske tehnične in umetniške ekipe.
Podcast kot samoterapija
V treh letih in pol sta Ernst in Dunn posnela dobrih 40 epizod in med drugim prodala scenarij za izvirno TV-serijo, bila člana ekipe scenaristov šeste sezone serije The Dead Zone, uspešno predložila predlog priredbe nove serije Stephena Kinga in napisala scenarij za videoigro Shrek the Third.
Skratka, o takšnih in podobnih prigodah, tehniki pisanja, načinu predstavitve ideje potencialnim strankam, nadvse svojevrstni logiki producentov, nedavni stavki scenaristov in še marsičem na zelo duhovit način razpravljata Sam in Jim.
Uroš Šetina
Do podatkov o zakulisju hollywoodskih filmskih in TV-produkcij ni bilo lahko priti. Sploh če živiš v majhni podalpski deželici, daleč stran od sončne Kalifornije. Medmrežje je na tem področju odprlo marsikatera vrata.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje