Stanley Kubrick je bil judovskega rodu, vendar pa se judovskih obredov menda nikoli ni udeleževal. Kljub temu je bila v njegovi podzavesti zelo živa misel na judovski rod in ta misel ga je menda tudi zelo težila. Foto:
Stanley Kubrick je bil judovskega rodu, vendar pa se judovskih obredov menda nikoli ni udeleževal. Kljub temu je bila v njegovi podzavesti zelo živa misel na judovski rod in ta misel ga je menda tudi zelo težila. Foto:
Stanley Kubrick: Široko zaprte oči
Frederic Raphael, scenarist filma Široko zaprte oči, je moral iz scenarija, ki ga je napisal po Sanjski noveli avstrijskega dramatika judovskega rodu Arthurja Schnitzlerja, izbrisati vse, kar bi kakor koli spominjalo na judovstvo.

Dvojčici Jane in Louise Wilson bosta še letos predstavili instalacijo, ki bo poskušala kar najbolje predstaviti Kubrickovo idejo za film Aryan Papers (Arijski dokumenti), ki naj bi se dogajal v okupiranem varšavskem getu, in scenarij, ki ga je Kubrick napisal po knjižni predlogi Wartime Lies (Medvojne laži) ameriškega pisatelja Louisa Begleyja. Roman je vsaj delno biografski, vanj je v varšavskem getu z imenom Ludwik Begleiter rojeni Begley vključil svojo osebno izkušnjo s kupovanjem dokazil o arijskem rodu, ki mu je rešilo življenje.

Posnetki z Johanno ter Steege
Leta 1999 umrli Kubrick je v film vložil ogromno dela in izbral je tudi že glavno igralko. To je bila nizozemska igralka Johanna ter Steege, ki je do zdaj sodelovala že z več znanimi režiserji in ki je cenjena tudi kot odlična karakterna igralka, za katero pa bi glavna vloga v Kubrickovem filmu verjetno vendarle bila odskočna deska za vstop v svet največjih igralskih zvezd. Dvojčici Wilson bosta v svojo instalacijo vključili prizore s preliminarnih snemanj, ki ter Steegovo prikazujejo v različnih kostumih in v različnih prizorih filma, in intervju z nesojeno glavno igralko.

Stanley Kubrick se je s projektom Aryan Papers ukvarjal več let in pravzaprav je bilo vse pripravljeno za začetek snemanja. Zakaj torej film ni nastal? Mogočih razlag je več. Del resnice zagotovo tiči v tem, da je bil Kubrick perfekcionist, ki se snemanja ni lotil, dokler film ni bil zares do popolnosti izpiljen. Mogoče je tudi, da je s filmom želel nekoliko počakati zaradi velikega uspeha, ki ga je leta 1993 s filmom Schindlerjev seznam požel Steven Spielberg. Navsezadnje pa je treba upoštevati tudi to, kdo je Kubrick v resnici bil.

Razlaga po Theodorju Lessingu
Kot po zapisu v časopisu Guardian pravi Louise Wilson, je ter Steegova dejala, da je Kubrick med pripravami na film postajal vedno bolj in bolj potrt in da ga je napadla prava depresija. Gre le še za en namig, da je bil tudi Kubrick žrtev sindroma judovsko sovraštvo do samega sebe. Najslavnejša razčlenitev tega čustva je študija Der jüdische Selbsthaß (Judovsko sovraštvo do samega sebe), ki jo je leta 1930 objavil nemški filozof judovskega rodu Theodor Lessing. Tri leta pozneje so ga nacisti usmrtili. Lessing je o tem sindromu pisal kot o psihopatologiji, katere žrtve so Judje, ki judovstvo občutijo kot pezo in kot nekaj strašnega (Kako drugače gre razložiti dolgo zgodovino preganjaja Judov?) in ki zato sami začno vsaj prikrito sovražiti Jude. Že iz srednjega veka imamo tako poročila o judovskih apostatih, ki so z 'vatikanskim praporjem' v roki vodili pogrome Judov, med 'znamenitimi' žrtvami tega sindroma pa so bili med drugim Karl Marx, Otto Weininger in Karl Krauss.

Izbrisati vsako sled judovstva
In med žrtvami je bil menda tudi Stanley Kubrick. O tem ne govori le njegovo čudno obnašanje med pripravami na film Aryan Papers, ampak tudi nekatere njegove izjave in priprave na film Široko odprte oči. Tako je med drugim znano, da je nekoč dejal, da je imel Hitler prav skoraj glede vsega, Frederic Raphael, scenarist filma Široko zaprte oči (Eyes Wide Shut), pa poroča o tem, da mu je Kubrick zabičal, da v scenariju ne sme biti niti sledi česar koli judovskega. Literarna predloga za scenarij je bila namreč novela Traumnovelle (Sanjska novela) avstrijskega pisatelja judovskega rodu Arthurja Schnitzlerja. Raphael, tudi sam Jud, je v tej zahtevi hitro prepoznal sindrome judovske zadrege oziroma občutka nedoločne krivde za nekaj, česar sploh niso storili. Vse to pa nam veliko pove o tem, da je moč nezavednega v nas morda zares veliko močnejša, kot si želimo priznati. Pa naj navzven delujemo še kot tako zelo močna, prisebna in razumska bitja.

Polona Balantič