Matjaž Ivanišin bo v nedeljo zvečer nagrado Prešernovega sklada prejel za režijo in scenarij celovečerca Oroslan. "Ni pretirano reči, da film doslej ni znal bolje povedati, da je nekdo umrl," je v svoji utemeljitvi nagrade med drugim zapisala žirija. Obenem z umrlim sta v filmu identificirana tudi kraj in skupnost porabskih Slovencev, "kakor ju v slovenskem filmu še nismo ne videli ne slišali."

Sorodna novica Matjaž Ivanišin: "Porabje doživljam kot poetičen svet, zame to ni socialni realizem"

Če filma doslej še niste videli, boste imeli v ponedeljek priložnost za popravni izpit: od 8. februarja naprej bo osem dni na spletni platformi Cinesquare.net brezplačno na voljo osem slovenskih filmov, tudi Ivanišinov Oroslan. Filme boste od 8. 2. naprej našli na tej spletni povezavi.

Preden naštejemo druge filme, se za hip zadržimo še pri Ivanišinu. Slovenska kinoteka se 8. februarja z izbranim programom kratkih filmov ozira na začetke Ivanišinove ustvarjalne poti, ki, "značilno za udaren umetniški izraz, aktualno komunicira s sedanjostjo". Filme si boste lahko ob 18. ure pa vse do polnoči ogledali na spletni strani Baze slovenskih filmov. Poleg programa filmov si boste lahko ogledali tudi kratek pogovor z Ivanišinom, ki bo spregovoril o svojih prvih srečanjih s filmom in o tem, kako ti v njegovem ustvarjanju in načinu dela odzvanjajo danes.

V izboru sta približno dvajsetminutna filma, ki ju je Ivanišin posnel na 16-mlimetrski filmski trak. Che Sara (2002) je dokumentarni portret dekleta, ki je v stiku z Bogom in ki svoje "božansko poslanstvo" na svetu tudi izpolnjuje, Quick View (2005) pa je igrani triptih, ki "z ostrino britve" razpira dinamiko treh slovenskih družin. Cikel dopolnjujejo še štirje petminutni dokumentarni filmi iz leta 2011: Biotehniška fakulteta, Hiša na Jurčkovi, Odpad ter Trg in zunanji oltar na Brezjah. Nastali so v okviru projekta Majhno in pametno – ekspresije sodobne slovenske arhitekture v filmu.

Ne bom več luzerka, Zgodovina ljubezni, Gajin svet – odmevni filmi zadnjih let spet "na sporedu"
Zavod AIPA, kot smo že omenili, filme brezplačno na spletu ponuja v sodelovanju s platformo Cinesquare. Kot rdeča nit jih povezuje misel, da je "kultura predvsem orodje, ki nam omogoča, da se soočamo z drugačnostjo", kot so zapisali v sporočilu za javnost. Ta drugačnost je lahko življenje štirih generacij romske družine Mirga, ki jo spoznamo v Šanghaju Marka Naberšnika, ali pa "življenje po smrti", kot ga v Oroslanu razume Matjaž Ivanišin. Gajin svet režiserja Petra Bratuše nas popelje v svet mladostnikov, ki so pogosto bolj lucidni, kot smo si pripravljeni priznati, Urša Menart pa v drami Ne bom več luzerka razmišlja o tem, zakaj je vredno vztrajati, da "ne zmagajo kreteni". Marko Naberšnik se v drami Slovenija, Avstralija in jutri ves svet ukvarja z vero v boljši jutri, Igor Šterk pa nas v mladinski dogodivščini Pojdi z mano zvabi na izlet štirih prijateljev. Izbor zaključita Zgodovina ljubezni, minimalistična drama Sonje Prosenc o soočanju s smrtjo, in satira Vsi proti vsem, v kateri Andrej Košak nastavi zrcalo najpritlehnejšim akterjem politične arene.

SFC se sprašuje: "Kaj bi rekel F. P.?"
Slovenski filmski center bo ob kulturnem prazniku na posebni spletni povezavi Baze slovenskih filmov na ogled ponudil dva filma iz leta 2019: Bik režiserja Bojana Laboviča (2019), Lovka režiserke Urške Djukić (2019), ter dva filma, ki sta nastala v prejšnjem desetletju: zgoraj že enkrat omenjeni Che Sara, študijski film Matjaža Ivanišina (2002) in Made in Slovenia režiserja Mirana Zupaniča (2007).

Program so sestavili po ključu, da vsak film na svoj način prikazuje duh današnjega časa v naši bližnji okolici, na katerega pa vplivajo tudi svetovni fenomeni. Filmi bodo na kulturni praznik dostopni od poldneva ter vse do polnoči.

V kratkem filmu Bik Jure Ivanušič upodobi možaka v primežu krize srednjih let, ki ga bo iz statusa quo brcnil prizor bika, pobeglega iz klavnice. Lovka je zgodba o Silvi (Nataša Barbara Gračner), ženski srednjih let, ki gre prvič na lov s svojo hčerko; "iniciacijski ritual" bo imel nanjo nepričakovan vpliv.

Made in Slovenia je slovenska zgodba o uspešnem prehodu iz socializma, ki pa ima tudi temno stran. Film je zastavljen kot utrinek iz življenja sedemletne deklice Jane, ki ji grozi, da bo, medtem ko sta oče in mama na delu, zatavala v nevarno situacijo.