Leta 1937 niso umirali le Judje

Dokumentarec o zločinih v Nankingu

Vsak, ki ima osnovno znanje zgodovine, bo znal kaj povedati o nemškem preganjanju Judov; tudi Srebrenica večini ni neznanka.

Redki pa so, ki kaj vedo o velikem japonskem "znašanju" nad Kitajci leta 1937. Tedaj se je zgodil Nanking oziroma japonska invazija tega kitajskega mesta, v kateri je bilo ubitih med 150.000 in 300.000 civilistov, več deset tisoč žensk pa je bilo posiljenih.

Zakaj se razburjate, saj se ni nič zgodilo!
Za demokratično državo katastrofalen odnos do dogodkov med drugo svetovno vojno in neposredno pred njo potrjuje tudi javno izražena namera japonskih filmarjev, da posnamejo svoj dokumentarec o Nankingu. Vsebina tega naj bi bila tako zelo drugačna od ameriškega filma, kot da bi šlo za filma o dveh povsem različnih dogodkih. Filmarji, ki so napovedali snemanje dokumentarca Resnica o Nankingu, so namreč prostodušno izjavili, da se pokol nikoli ni zgodil.

Razkrivanje dogajanja v Nankingu je tako (za zdaj) "prepuščeno" Američanom. Ameriška režiserja, vešča snemanja dokumentarcev - Guttentag je za zgodbe o resničnosti prejel že dva oskarja -, sta "vpoklicala" še Woodyja Harrelsona, Stephena Dorffa in Mariel Hemingway in jim v roke potisnila besedilo, katerega branje pospremi dokumentarne posnetke ter intervjuje z nekaterimi še danes živimi kitajskimi žrtvami in japonskimi vojaki.

Reševanje več kot 200.000 beguncev
Film Nanking pravzaprav ni prvi zahodni "poseg" v dogajanje v Nankingu. Ravno Američani in zahodnoevropejci so namreč rešili več kot 200.000 kitajskih beguncev, ki so pobegnili pred okupatorskimi režimi. Japonci so namreč po osvojitvi velikega dela kitajskega ozemlja ustanovili tako imenovane marionetne države Mandžuko, provizorično oblast Republike Kitajske s sedežem v Pekingu in začasno oblast Republike Kitajske s sedežem v Nankingu.