Projekt televizijskih portretov desetih slovenskih pesnikov in pisateljev mlajše in mlajše srednje generacije je nastal v produkciji Arkadene in RTV Slovenija in predstavlja literate drugače, kot smo jih vajeni. Po besedah režiserke Svetlane Dramlić so ustvarjalci želeli literaturo predstaviti s pomočjo filmskega jezika in v celoti filmske podobe združiti avtorjevo delo in njegovo osebnost.

V portretih so predstavljeni Lucija Stupica, Gabriela Babnik, Primož Repar, Mitja Čander, Tina Vrščaj, Miljana Cunta, Tina Kozin, Aleš Šteger, Dušan Čater in Dušan Šarotar.

Kot pravi scenarist Jurij Hudolin, je slovenska književnost izjemno bogat mozaik, a domače avtorje le slabo poznamo. Predstavljeni avtorji so "raznoliki, vsi hkrati pa v slovensko književnost prinašajo veliko kvaliteto".

Beseda, ki napaja z zvokom in sliko
Avtorji nastopajo v vlogi glavnih protagonistov in soustvarjalcev zgodb, njihove besede pa se prepletajo z bogato vizualno in zvočno podobo.

"Književnost ni in nikoli ni bila suhoparna in namenjena posvečencem," prav tako pa "ne duši sveta in ga ne zapira, temveč ga odpira in opisuje", pravi Hudolin, kar so ustvarjalci portretov Literatura v gibanju izpostavili v večplastnem pričevanju z različnimi avtorskimi sredstvi.

Ravno zato so po besedah vodje projekta Neli Vozelj portreti zanimivi tudi za tiste, ki jih literatura le redko premami. "Ko ob ogledu kratkega, a vselej intenzivnega doživljanja v slike in zvok prelitih besed, začutiš, da bi se rad še naprej napajal ob njih izviru, da že dolgo nisi v rokah držal sicer znane zbirke pesmi ali pa da sploh ne poznaš mnogih, ki skušajo v besede ujeti ta naš skupni svet, veš, da se te je nekaj dotaknilo na poseben način," je zapisala.

V dialogu z avtorji
Predstavljene pesmi ali odlomke romanov je Hudolin izbral v sodelovanju z avtorji. V dialogu z avtorji so režiserka, scenarist in direktor fotografije izbirali tudi prostore portretov. Avtorji so ekipi zaupali, kateri so njihovi "osebni prostori", prostori, ki so jim pomembni, kjer se dobro počutijo, kamor zahajajo, potrete pa so nato posneli na teh ali podobnih lokacijah.

Barvati svet besed
Da bi bila interpretacija literarnih del v filmskem portretu, ko se ji pridružita še zvok in slika, bolj določujoča v primerjavi z natisnjenimi ali izgovorjenimi besedami, kjer je bralcu ali poslušalcu prepuščeno več imaginativne svobode, se Hudolin ne boji: "Prav nasprotno. V portretih interpretacije nismo omejevali, saj je ta s sliko in besedo totalno razpršena, kar ne pomeni, da je izgubljena, ampak barva besedo z drugimi umetniškimi spektri in prikazuje večplastnost ter globino umetnosti, ki je izredno pomembna za razvoj človeške mentalne arhitekture."

Tudi režiserka Svetlana Dramlić meni, da se moč besede, združene z vizualno in zvočno komponento, le poveča. "Ustvarili smo celotno atmosfero, v kateri lahko gledalec vklopi vse čute in morda lahko literatura na takšen način v večji meri zaobjame avtorjevo sporočilo in čustveno doseže prejemnika."

Slovenski prostor potrebuje kulturni TV-program
Vseh deset portretov, ki bodo predvajani na prvem programu TV Slovenija od 7. do 16. februarja v večernih urah, je bilo predpremierno prikazanih na večeru v Kinu Šiška, kjer je okvir projekta predstavil direktor TV Slovenija Janez Lombergar.
TV Slovenija se je štiri leta pripravljala na slovenski kulturni program, nekakšen slovenski Arte, ki je bil že v celoti zasnovan tako programsko kot produkcijsko. Po njegovem mnenju se je zgodilo nekaj dragocenega: "zbralo se je stotine mladih in srednje mladih sodelavcev z izjemno kreativno energijo, ki še vedno verjamejo, da ima njihovo delo smisel".

Ves čas so v okviru priprav novega kulturnega kanala nastajali tudi projekti, med katere sodijo tudi portreti Literatura v gibanju. Ustvarjeni projekti bodo sedaj, ko je načrt samostojnega kulturnega programa nerealiziran, predvajani v kulturnih večerih na 1. programu TV Slovenija.

Poleg scenarista Jurija Hudolina in režiserk Svetlane Dramlić in Slađane Vide (portreta Tine Vrščaj in Gabriele Babnik) ter pri ustvarjanju portretov sodelovali še direktor fotografije Marko Brdar in v portretu Primoža Reparja Robert Baron, glasbo je prispeval Sebastjan Duh, vodja projekta pa je Neli Vozelj.

Nika Arhar