Argentinskega režiserja in scenarista Gasparja Noéja, ki nam je v preteklosti dal take enigmatične mojstrovine, kot sta Nepovratno in Enter the Void, je letos občinstvo v Cannesu po premieri filma Love izžvižgalo, kritike pa so tudi bolj ali manj soglasno odklonilne. "Če bi človek izrezal vse prizore seksa, bi ostala samo še melanholična, kdo bi morda rekel solzava zgodba o strtem srcu - z impresivnim elanom, a čustveno plitka, kljub svojemu tragičnemu postavljanju," je denimo zapisal The Hollywood Reporter.

Po pritožbi desničarske aktivistične skupine je certifikacijsko telo ta teden v Franciji odločilo, da bo imel film v redni distribuciji cenzorsko oznako 18, ki jo v Franciji le zelo redko prilepijo filmom, ki pač niso čista pornografija. Režiser in producent Ljubezni sta se že oglasila, češ da taka odločitev kaže vse večji cenzorski vpliv "katoliške ostre desnice v francoski družbi".

Svojo pritožbo sta pri nadzornem telesu, Conseil d’Etat, že vložila - a do septembra, ko bo znana njihova dokončna odločitev, se bo Love tako ali tako morda že poslovil od kinematografov.

V prvih dveh tednih predvajanja, ko je bil film klasificiran kot "dovoljen za obiskovalce nad 16 let", si ga je v osmih pariških kinematografih ogledalo skoraj 16 tisoč ljudi. Ko je pariško administrativno sodišče odločilo, da je treba oznako povišati na 18, je producent Vincent Maraval jezno tvitnil: "V Franciji je zdaj prepovedano ljubiti, če nimaš 18 let." (Maraval se v filmu tudi pojavi v epizodni vlogici svingerskega policista.)

"Raziskovanje lepote ljubljenja"
Ljubezen njen avtor opisuje kot "nepornografsko, 3D-raziskovanje lepote ljubljenja"; v praksi to pomeni, da film prinaša dolge, nesimulirane, a spet ne pretirano eksplicitne prizore spolnosti. Zgodba, ki je kronološko pomešana, s pomočjo spominskih prebliskov opisuje divje razmerje med ameriškim študentom Murphyjem (Karl Glusman) in njegovim nekdanjim, medtem izginulim dekletom Electro (Aomi Muyock). Časopis Le Monde se je v svoji recenziji pritoževal nad "nekompetentnim scenarijem in psiho-moralizirajočo zmedo" filma.

Česar ni zmogla ministrica, so zmogli Promouvoir
Francosko certifikacijsko telo, Centre National du Cinéma (CNC), je Ljubezni torej v juniju prilepilo oznako 16. Že takrat jim je ugovarjala ministrica za kulturo Fleur Pellerin, a so pri svoji odločitvi vztrajali.

Nato je vmes pravno posegla še desničarska aktivistična skupina Promouvoir, katere poslanstvo je "promocija judovsko-krščanskih vrednot na vseh področjih družbe". Sodnik je ta teden tako resnično odločil, da bi "ponavljanje in prominentnost" nesimulirane spolnosti "verjetno ranilo senzibiliteto mladoletnikov", in oznako filma dvignil na 18.

Ne delajmo si utvar
Ob tej polemiki se je oglasil še en francoski režiser, Jean-Paul Salomé, ki opozarja, da Francija tako hodi navzkriž s svojo tradicionalno liberalno klasifikacijo filmov ter jo prepušča "teoretiziranju" desničarskih skupin in sodišč. "Taka odločitev je absurdna, še posebej zdaj, ko lahko vsak, polnoleten ali ne, na spletu najde veliko bolj travmatične podobe česar koli, kar lahko vidimo v tem filmu."