Gael, Diego in Maribel so v filmu Jaz pa tebi mamo potrebovali drug drugega in spoznali veliko o sebi. Film pa je dobil tudi številne nagrade. Foto: EPA
Gael, Diego in Maribel so v filmu Jaz pa tebi mamo potrebovali drug drugega in spoznali veliko o sebi. Film pa je dobil tudi številne nagrade. Foto: EPA
Protesti ob obletnici pokola v Tlatelolcu
V mehiški prestolnici se vsako leto 2. oktobra spominjo dogodkov leta 1968. Foto: EPA

García Bernal in Luna sta Jaz pa tebi mamo posnela leta 2001, leta 2007 pa bosta pod režijskim vodstvom Carlosa Cuaróna zaigrala v filmu Rudo y cursi (Nevzgojen in kičast).

Po kratkometražnih filmih še prvi celovečerni film
Carlos je pet let starejšemu Alfonsu pomagal pisati scenarij za mehiško uspešnico leta 2001, ki je navduševala tudi v Evropi, sicer pa je posnel že nekaj kratkometražnih filmov. Rudo y cursi bo njegov prvi celovečerni film, o katerem je povedal: "Ta film ne bo imel velikega proračuna, imel pa bo dobro zgodbo, ki se bo vrtela okoli bratstva in prijateljstva." Pri filmu bo zraven tudi Alfonso Cuarón, a vloge bodo tokrat drugačne kot v preteklosti - Alfonso bo producent, Carlos pa režiser filma, ki ga bodo začeli snemati spomladi v Ciudadu de Méxicu in na mehiški obali - na teh lokacijah so posneli tudi Jaz pa tebi mamo. V tem filmu sta najstnika Tenoch (Luna) in Julio (Bernal) osvajala Španko Luiso, ki jo je upodobila 36-letna španska igralka Maribel Verdú. Prepričala sta jo, da gre z njima na morje, kjer ji bosta pokazala sanjsko plažo Boca del Cielo.

Čarobna formula - Gael, Diego in eden izmed Cuarónov?
Oba mlada mehiška igralca pa naj bi spet sodelovala tudi z Alfonsom Cuarónom, ki že nekaj časa najavlja film z naslovom México '68, v katerem se bo spomnil dogodkov v mehiški prestolnici pred 38 leti. Po mesecih študenstkih protestov se je 2. oktobra, le deset dni pred začetkom olimpijskih iger v Ciudadu de Méxicu, na Trgu treh kultur v četrti Tlatelolco zgodil pokola, v katerem naj bi umrlo več sto ljudi, čeprev mehiške oblasti še vedno trdijo, da je bilo žrtev manj kot deset. Mehičani še danes veliko pišejo o dogodkih iz leta 1968, saj veliko stvari skoraj 40 let kasneje ostaja nepojasnjenih.