Preteklih deset dni sva z ženo preživela v Los Angelesu. Prvi teden sva spala v USA Hostels Hollywood, katerega lokacija (in ugodna cena) med znamenitima bulvarjema Hollywood Boulevard in Sunset Boulevard je idealna za raziskovanje Hollywooda.

Hollywood ponuja obilo kinodvoran, med katerimi so najbolj znani Grauman's Chinese Theater, El Capitan Theatre in ArcLight Hollywood. Ta dva sta mi bila priporočena z različnih koncev in ni mi žal porabljenega denarja. Kot dolgoletni ljubitelj animacije nisem mogel zamuditi Bolta, najnovejše celovečerne risanke studia Disney, ki je v El Capitanu na sporedu od 21. novembra do 8. januarja v digitalni 3D-tehniki. V multipleksu Arc Light pa sva si z ženo ogledala vampirsko romantično srhljivko Twilight in najnovejšo epsko pustolovščino Baza Lurhmanna Avstralija.

Filmsko gledališče
El Capitan je zgodovinsko obnovljeno gledališče iz leta 1926, ki pa je konec tridesetih let zaradi gospodarske recesije propadel. Pri življenju so ga obdržali na različne načine, dokler ni leta 1941 Orson Wells, potem ko so ga zavrnili povsod drugod, premierno prikazal tam film Državljan Kane.

Nato so ga zaradi prenove v kinodvorano zaprli za eno leto in od takrat prikazujejo v njem le filme. Podjetje Disney ga je leta 1989 vzelo v najem in porabilo 14 milijonov dolarjev za popolno restavracijo izvirnega dekorja ter mu nadelo prvotno ime. Odprli so ga leta 1991 s premiero Rocketeerja in od takrat v njem prikazujejo le Disneyjeve animirane in igrane filme.

Dvorana je dejansko videti kot gledališče, v katerem so karte za parter dvakrat dražje. Sam sem se odločil za cenejšo možnost na balkonu, ki bi ji v ljubljanski drami rekli circle (stranski balkoni so zasedeni s tehnično in zvočno opremo). Posebnost tega kina je, da približno 20 minut pred začetkom, ko se ljudje posedajo, hišni pianist na izbočenem delu odra v živo preigrava Disneyjeve melodije na Wurlitzerjevih elektronskih orglah. Na koncu se skupaj z orglami "pogrezne" v tla in na sceno stopi v smoking oblečen gostitelj, ki se predstavi in gledalce seznani s potekom dogajanja.

Temu namreč v živo sledi 15-minutna glasbeno-plesna točka plesalcev v kostumih različnih Disneyjevih in Pixarjevih junakov (Miki, Mini, Pepe, veverički, Woody, Buzz). V tem času je točka božično obarvana. Po zastoru se prične fascinantna, kakšno minuto dolga, glasbeno svetlobna predstava odstiranja petih različnih zaves, ki se konča s spustom filmskega platna. Pred filmom smo videli tri Disneyjeve napovednike, in sicer za dokumentarec Earth, film Adama Sandlerja Bedtime Stories in Pixarjevo risanko Up.

Pri zadnji smo si nataknili 3D-očala, saj je bil, tako kot Bolt, oplemeniten z digitalno stereoskopsko tehniko. Bolt me je navdušil in menim, da je Disney končno po dolgih letih zopet na konju (pozna se mu Pixarjev vpliv, vendar ne toliko, da bi imeli občutek, da so jih poskušali posnemati).

Multipleks za sladokusce
ArcLight Cinemas v Los Angelesu upravlja z dvema multipleksoma. Verjetno je dovolj, če povem, da vse njihove dvorane presegajo THX standardizacijo, da snežno belega platna niti ne omenjam. ArcLight Hollywood ima 14 dvoran z udobnimi sedeži in dvižnimi naslonjali za roke. Tako je skoraj vsak par sedežev lahko dvojček za zaljubljence. Kot rečeno, sem si ogledal dva filma. Najbolj me je presenetila kakovost projekcije (ostrina in čistost) filma Twilight (Somrak), glede na to, da je šlo za običajen filmski projektor. Avstralijo pa so predvajali digitalno.

Pred začetkom vsake projekcije pred platno stopi eden izmed uslužbencev, ki pozdravi gledalce, napove dolžino filma, nas opomni, da govorjenje in pošiljanje/branje SMS-ov (svetloba zaslona lahko moti ostale) ni dovoljeno in da bodo prvih nekaj minut in nato vsake toliko časa iz dvorane spremljali kakovostne projekcije (ostrino slike, glasnost zvoka) in morebitne težave oziroma nepravilnosti čim prej odpravili. O tako profesionalnem odnosu lahko obiskovalci slovenskih dvoran le sanjamo.

V ZDA je sicer v navadi, da se usedeš tam, kjer je prostor, ArcLight pa ponuja vstopnice za izbrani sedež. Sprednja vrsta je dovolj oddaljena od platna, da si med ogledom ni treba lomiti vratu. Pred filmom v najslabšem primeru prikažejo nekaj filmskih napovednikov, nikakor pa ne oglasov. Pet minut po začetku filma ne spustijo nikogar v dvorano, da ne bi motili drugih. V osrednjem preddverju ob blagajnah med drugim prodajajo knjige, revije, glasbo, obleke in druge filmske artikle. Kino redno gosti razstave filmskih umetnin, rekvizitov ali kostumov.

Uroš Šetina