Tako se v pesmi La Boheme priljubljenega francoskega pevca Charlesa Aznavourja slikar otožno spominja svoje mladosti na Montmartru, ki je ni več (ob podobah Montmartra skladbo lahko poslušate spodaj). Tudi Montmartra, kakršen je bil nekoč, ni več. Danes je soseska priljubljena turistična točka, znana po nočnih klubih (pogosto sumljive narave) in posledično po kriminalu.
Tam je "območje rdečih luči" na ulici Pigalle, kjer danes najdete številne "sex shope" in prostitutke, pa tudi številne trgovine z rockerskimi inštrumenti in prizorišča koncertov. Tam stoji tudi znameniti Moulin Rouge, ki je zaživel tudi na platnu in kjer si lahko ogledate slavno kabaretno predstavo z zapeljivimi plesalkami in s "kankanom". Po tamkajšnjih ulicah se je potepala tudi prikupna Amelie, ki jo je v istoimenskem filmu upodobila Audrey Tautou.
Freska četrti, bolj živahne kot Pariz
Nekoč pa je bil Montmartre zibelka umetnosti in velik del sestavljanke kultnega slovesa Pariza. Več o tem, kako je slovita pariška soseska za skoraj celo stoletje postala mednarodno stičišče vseh mogočih užitkov in avantgarde sodobne umetnosti, lahko ob zvokih Edith Piaf, Mauricea Chevaliera ter domače harmonike, tanga, džeza, ciganskih violin v čajnicah, pa kubanskih in antilskih ritmov v nočnih barih, izveste v dokumentarcu Užitek in zločin Montmartra, ki je bil na sporedu na drugem programu TV Slovenija.
Zgodba se dogaja kronološko od 1860 do 1930, v obliki bogate freske četrti, ki je bila živahnejša kot Pariz, ki je prekipevala od mešanice slogov in najbolj ekstremnih čustev in kjer je bilo dogajanje vedno na robu škandala.

Kjer je začenjal "neki" Picasso
Montmartre se razteza na hribu na severu Pariza v 18. okrožju na desnem bregu Sene. Nad sosesko kraljuje prepoznavna bela bazilika Sacre Coeur, druga cerkev na hribu pa je Saint Pierre de Montmartre, kjer naj bi bil ustanovljen jezuitski red duhovnikov. Montmartre pa slovi predvsem kot kraj, ki je navdahnil številne velikane umetnosti: med njimi so bili tudi Salvador Dalí - o njegovih delih se lahko poučite v muzeju Espace Dali -, Claude Monet, Pablo Picasso in Vincent van Gogh.

Umetniki, med njimi Camille Pissarro, avtor slovite podobe bulvarja Montmartre na desni, so sosesko naselili v sredini 19. stoletja. Že do konca stoletja sta Montmartre in njegov "tekmec" na levem bregu Sene, Montparnasse, postala glavni umetniški središči Pariza.
Med letoma 1904 so (takrat) obubožani umetniki, med njimi tudi "neki" Pablo Picasso, ustanovili komuno v stavbi Le Bateau-Lavoir. Začeli so ustanavljati umetniška združenja, soseska pa je navdihovala vse več svobodomiselnih boemov, med katerimi najdemo imena, kot so Pierre Brissaud, Alfred Jarry, Jacques Villon, Raymond Duchamp-Villon, Henri Matisse, André Derain, Suzanne Valadon, Pierre-Auguste Renoir, Edgar Degas, Maurice Utrillo, Henri de Toulouse-Lautrec ...

Zgodovinski duh soseske še živi
Zadnji od slovitih boemskih montmartrskih umetnikov je bil Gen Paul (1895–1975), ki se je tam tudi rodil, znan po ekspresionističnih litografijah, na katerih je pogosto upodabljal prav - Montmartre.
Danes tam še vedno najdemo umetnike, a predvsem poulične, ki slikajo portrete mimoidočih turistov, in stojnice tistih, ki prodajajo svoje vtiste Pariza na platnu ali papirju.
Mnogi veliki umetniki pa danes počivajo na tamkajšnjih pokopališčih Montmartre in Saint-Vincent. Da bi vsaj v določeni meri ohranili zgodovinskega duha soseske, so oblasti tam (vsaj do določene mere) omejile razvoj in gradnjo.

Alenka Klun
alenka.klun@rtvslo.si

Nekaj podob Montmartra skozi oči umetnikov, ki so tam živeli in ustvarjali, si oglejte v fotogaleriji spodaj: