Razstava v linški Deželni galeriji (Landesgalerie) usmerja pozornost na pomembno specifiko dela Henrija de Toulousa-Lautreca (1864-1901), na njegovo upodabljanje modernega človeka, razpetega med javnim in zasebnim življenjem. Okoli 70 razstavljenih del poskuša gledalcu predstaviti nepetost, ki so jo občutili obiskovalci živahnega družabnega življenja na Montmartru in v njegovi okolici, ko so skušali svojo resnično naravo uskladiti s svojo javno podobo oziroma s tem, kakršna naj bi ta njihova podoba bila, upoštevajoč modne smernice dekadentnega Pariza.
Upodobitev življenja, katerega del ni mogel biti
Dela slikarja, ki ga uvrščajo v red postimpresionizma in art nouveauja, zaznamuje vtis izjemne občutenosti pariškega vrveža. Poznavalci življenja Toulousa-Lautreca to razlagajo kot izraz dejstva, da je slikar v resnici živel skozi slike. Upodabljaj je namreč življenje, katerega del je želel biti, ta želja pa se mu ni mogla uresničiti. Bil je obstranec v navidez odprti in liberalni pariški družbi, ki pa je vendar poznala natančno določene kode vedenja in posameznikove sprejemljivosti. Lepota in telesna privlačnost sta bili močno čaščeni in pohabljeni Toulouse-Lautrec - od trinajstega leta mu noge niso več rasle in kot odrasel mož ni meril več kot 1,22 metra - ni mogel uživati radosti pariškega nočnega življenja. Čeprav je bil potomec ugledne plemiške družine, se ni počutil zaželenega. Zato pa je nočno življenje toliko bolj ljubil, to ljubezen pa izražajo njegova slikarska, risarska in grafična dela, ki so še danes sinonim za vrhunsko umetnost plakata, ki se razcveti z industrijsko revolucijo in razvojem oglaševanja.
Slikar množic, ki vsakemu posamezniku podari posebno življenje
Henri de Toulouse-Lautrec je umrl star samo 36 let, a zapustil je izjemen opus. V približno dveh desetletjih je ustvaril več kot 700 platen, 270 akvarelov, 360 plakatov in grafik ter 5.000 risb. Slogovno je bil 'dolžnik' impresionistov, saj njegova umetnost izhaja iz figurativnega slikarstva Maneta in Degasa. Obenem je bil Toulouse-Lautrec tudi eden izmed umetnikov, ki jih je prevzela japonska umetnost, ki je velik odmev doživela v srednjeevropski secesiji na prehodu 19. v 20. stoletje. Umetnostni zgodovinarji kot posebno odliko Toulouse-Lautrecove ustvarjalnosti izpostavljajo tudi mojstrsko upodabljanje množičnih prizorov, znotraj katerih pa so posamezne osebe poudarjeno individualizirane. Toulouse-Lautrec je vsakemu v množici podaril značaj in ga tako naredil za intimnega sogovornika, ki ga je v resničnem življenju tako pogrešal.
Polona Balantič