Celo zajetnemu paši Selimu se ob pogledu na nesrečna zaljubljenca milo stori. Tako zelo, da se odloči odpovedati se najlepšemu cvetu v svojem haremu. Foto: EPA
Celo zajetnemu paši Selimu se ob pogledu na nesrečna zaljubljenca milo stori. Tako zelo, da se odloči odpovedati se najlepšemu cvetu v svojem haremu. Foto: EPA
Palača Topkapi
Kar paša privede v palačo Topkapi, tam tudi ostane. Domneva je očitno napačna. Na laž jo postavlja Mozartova opera Beg iz Seraja.

Vendar izjava, ki jo je na premieri dokumentarnega filma Mozart v Turčiji podal Sule Soysal, ni povsem za lase privlečena. Kot namreč prikazuje koprodukcija BBC-ja, Antelope Filma in carigrajske fundacije za kulturo in umetnost, je Mozart z opero Beg iz Seraja (Die Entführung aus dem Serail) v Evropo zanesel prvine v njegovem času zelo eksotične turške glasbe.

Bi se pravi turški paša res odpovedal brhki Evropejki?
Po mnenju turškega veleposlanika v državi, v kateri je film doletel krst, pa so tudi neglasbene prvine Mozartove opere pomagale izboljšati podobo osmanskega cesarstva, ob omembi katerega je veliko Mozartovih sodobnikov pomislilo na razvratno, kruto družbo primitivnih navad, na Zahodu. Paša Selim, v čigar harem njegovi podaniki kot nov "dragulj" pripeljejo evropsko dekle, se namreč na kocu opere izkaže kot dobrohoten in velikodušen mož. Ob pogledu na močno ljubezen, ki povezuje Konstanco in njenega zaročenca - ta se je svojo ljubljeno namenil rešiti iz "krempljev" pohotnih Turkov -, se namreč odloči ujetnike pustiti oditi. Ta poteza pa naj bi izpričevala poštenje in moralnost sodobnih Turkov in njihovih prednikov.

Razkošna postavitev v palači Topkapi
Prvi cilj filma britanskega režiserja Elijaha Moshinskyja sicer ni podajanje zgodbe o veličini turške kulture in o turškem narodnem značaju, ampak predstavitev "kolobocij", ki spremljajo postavitev opere. 88-minutni dokumentarec namreč ponuja vpogled v zakulisje razkošne postavitve opere Beg iz Seraja v sloviti carigrajski palači Topkapi. Posnetke iz zakulisja in izvedbe opere spremljajo dokumentarni pasaži, v katerih avtorji filma predstavljajo zgodovino ene največjih Mozartovih oper in nastajanje opere. Prav pri zadnji nalogi so si filmarji dovolili kar veliko svobode. Dovolili so si namreč kar precej "špekulacije" o tem, kaj se je v resnici Mozartu motalo po glavi, ko je pisal to delo.