Dva pekinška kinematografa sta potrdila, da bosta v soboto ustavila predvajanje običajne različice Avatarja (ne pa tudi njegove tridimenzionalne verzije). Po poročanju hongkonškega časnika Apple Daily je ukaz za ustavitev predvajanja filma prišel iz državne filmske korporacije. Avatar je v prvih osmih dneh od začetka predvajanja zaslužil 300 milijonov juanov (30 milijonov evrov), kar je za kitajsko tržišče pomenilo rekord.

Samo na Pandori in Kitajskem
Številni kitajski komentatorji so v boju Na'avijev za ohranitev njihove zemlje in kulture našli vzporednice z bojem kitajskih državljanov za zaščito svoje lastnine pred vlado in pogoltnimi vlagatelji. "Na neki način je film v sozvočju s kitajskim občinstvom in je povzročil nič manj kot družbeni fenomen," je v časniku China Daily zapisala komentatorka Huang Hong. "Zakaj? Zaradi vseh prisilnih rušitev starih sosesk na Kitajskem smo danes edini Zemljani, ki zares lahko čutimo bolečino Na'avijev," je dodala. "Za občinstvo v drugih državah so takšne izselitve ljudi, ki stojijo na poti gradnji stolpnic, nekaj nepojmljivega. Kaj takšnega se lahko zgodi samo na drugem planetu ali pa na Kitajskem," je zapisal priljubljeni bloger Han Han.

Še bolj očitna vzporednica trpljenju Na'avijev? Tibetanski odpor proti kitajskemu zatiranju, seveda.

Nekateri protestniki so Avatar že uporabili v svojem boju: neki bloger je že objavil fotografijo gradbišča v južni provinci Guangdong, na kateri so razprostrti transparenti s slogani "Samo nedolžni Na'avijci na Pandori smo", "Resničnostni šov Avatar se začenja" in podobno. Kitajske oblasti bi seveda motilo, če bi se izkazalo, da film lahko še podžge nemire v družbi.

Na koncu gre vedno za denar
Obstaja pa še ena, morda verjetnejša "teorija zarote": v kitajske kinematografe v petek prihaja visokoproračunski film o življenju filozofa Konfucija z zvezdnikom Jun Fat Čovom v naslovni vlogi - in oblasti mu s prepovedjo Avatarja, ki bi sicer moral na sporedu ostati do 28. februarja, skušajo zagotoviti uspeh.