Dokumentarec je tudi v vlogi poziva proti resignaciji in za pogumno politično akcijo. Na avstrijskem Koroškem pred letom 1910 je namreč okoli 90 odstotkov vseh prebivalcev govorilo slovensko, večji del pa izključno slovensko. Danes jih je denimo v kraju Hodiše na avstrijskem Koroškem le še pet odstotkov. Ta upad je posledica več kot stoletne diskriminacije, ki jo je napajal nacionalizem, ki je segal od zagrizenega do radikalnega, in nevednost nemško govoreče družbe in politike, so med drugim zapisali v festivalskem katalogu.

Tudi kot opozorilo na veliko politično nujnost
Avtorica s svojim esejističnim dokumentarcem opozarja na veliko politično nujnost. V osebnih pogovorih z družinskimi člani odpira podobo preganjanja, deportacije, nasilja, zahrbtne sovražnosti in birokratskih ovir. Vse te travmatične izkušnje so marsikaterega koroškega Slovenca privedle, da se je odpovedal lastnemu jeziku. Slovenščina, ki je bila poznana v družini, je zunaj doma vse bolj postajala balast. A kot še piše v festivalskem katalogu, je materni jezik veliko stvari hkrati: identiteta, spomin, kolektivna in individualna zgodovina.

V dokumentarcu Izginjanje se tako postavlja vprašanje, kaj se zgodi, ko vam ta jezik vzamejo v vsakdanjem življenju in kako bi morali in lahko delovali politiki, da bi preprečili izginotje jezika, katerega zaščita je zapisana v avstrijski ustavi. Avtorica za temelj filma ni vzela le družinskih referenc, temveč tudi uradno slovesno razpoloženje na avstrijskem Koroškem ob stoletnici plebiscita leta 1920, na katerem se je večina koroškega prebivalstva izrekla za republiko Avstrijo in se tako odločila proti nekdanji Jugoslaviji.

Krajša različica filma Izginjanje je že bila prikazana v okviru uradnega zaznamovanja stoletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020.

Večkratno nagrajena filmarka
Andrina Mračnikar se je rodila leta 1981 v Halleinu na Solnograškem, odraščala je na avstrijskem Koroškem, zadnji dve desetletji pa živi na Dunaju. Režijo je študirala na AGRFT-ju v Ljubljani ter režijo in scenaristiko na Dunajski filmski akademiji. Do zdaj je posnela dokumentarna filma Andri 1924–1944 (2003) in Korošec govori nemško/Der Kärntner spricht Deutsch (2007). Svoj prvi celovečerni film Ma Folie je režirala leta 2015. Za svoje filme je prejela več nagrad. Denarno nagrado festivala Diagonale v vrednosti 3000 evrov je prispeval avstrijski časopis Kleine Zeitung.

Pri nastanku filma Izginjanje so sodelovali Judith Benedikt (kamera), Gerhard Daurer (montaža), za zvok so poskrbeli Julij Zornik, Bertram Knappitsch, William Eduard Franck in Andreas Hamza. Avtor glasbe je Peter Kutin.

Gre za avstrijsko-slovensko koprodukcijo, glavni producent je Jürgen Karasek (Soleil Film), slovenski koproducent pa Danijel Hočevar (Vertigo). Nastal je v koprodukciji z ORF-om in RTV Slovenija, v sodelovanju s Filmskim studiem Viba film, Telekingom in 001. Film so sofinancirali FISA – Film Industry Support Austria, Zvezno ministrstvo za umetnost, kulturo, civilne zadeve in šport, CarinthiJA2020 (Dežela Koroška), ORF Film-/Fernsehabkommen, Slovenski filmski center (SFC), RTV Slovenija, Sklad prihodnosti Republike Avstrije in Filmski studio Viba film.

Sicer so z nagrado festivala Diagonale za najboljši film ovenčali delo Rimini avstrijskega režiserja Ulricha Seidla. Sabine Derflinger je za film o nemški novinarki in feministki Alice Schwarzer dobila nagrado za najboljši dokumentarni film. Nagrajenca sta prejela denarni nagradi v vrednosti 19.000 evrov. Nagrado za najboljšo igralko in igralca sta prejela avstrijska igralka Julia Windischbauer za film Para:dies (Para:diž) in avstrijski igralec Georg Friedrich za film Grosse Freiheit (Velika svoboda).

Nagrado za najboljši inovativni, eksperimentalni ali animirani film, ki jo spremlja denarna nagrada 8500 evrov, je prejel film CEREAL/ Soy Claudia, soy Esther y soy Teresa. Soy Ingrid, soy Fabiola y soy Valeria (Sem Claudia, sem Esther in sem Teresa. Sem Ingrid, sem Fabiola in sem Valeria) avstrijske režiserke Anne Spanlang. Nagrada z enakim denarnim skladom za najboljši kratki film je šla v roke Valentina Stejskala za film 5pm Seaside (17.00 Obala). Za najboljši kratki dokumentarni film je bil izbran Augusts Orte (Avgustovski kraji) avstrijske režiserke Valerie Pelet, ki ji je nagrada prinesla 6000 evrov.