Lani so največ domiselnosti in psretnosti pri ustvarjanju sanjskega sveta pokazali ustvarjalci filma King Kong. Foto: EPA
Lani so največ domiselnosti in psretnosti pri ustvarjanju sanjskega sveta pokazali ustvarjalci filma King Kong. Foto: EPA
Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja
Za oskarja za posebne učinke se je potegovala tudi prejšnja gusarska pustolovščina Johnyyja Deppa, film Pirati s Karibov: Prekletstvo črnega bisera. Foto: Kolosej

Nazadnje je v javnost poslala seznam sedmih filmov, ki se utegnejo znajti med nominiranci za najboljše posebne učinke. Akademija za umetnost in znanost o gibljivih slikah (Academy for Motion Picture Arts and Sciences), kot se imenuje ustanova, ki odloča o dobitnikih oskarjev, je tokrat izpostavila filme Casino Royale, Eragon, Noč v muzeju, Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja, Poseidon, Superman se vrača in Možje X: Zadnji spopad.

Prvi odpadniki bodo znani 23. januarja
Naslednji prelomni datum v poti do razglasitve zmagovalca bo 17. januar, ko bo odbor akademije predvajal 15-minutne odlomke iz vsakega izmed tokrat imenovanih filmov. To bo obenem tudi prižig zelene luči za začetek glasovanja. Člani akademije bodo morali namreč v tednu dni izbrati svoje favorite. Nominirance v vseh kategorijah pa bodo razglasili 23. januarja. Lani so se za priznanje za film z najboljšimi posebnimi učinki potegovale tri produkcije. To so bili filmi Zgodbe iz Narnije: Lev, čarovnica in omara, King Kong in Vojna svetov. Zmagala je najnovejša filmska priredba zgodbe o orjaški opici, ki se zaljubi v brhko dekle.

Pravilnost odločitve preverjajo tudi Slovenci
O odločitvi "akademikov" bodo lahko presojali tudi slovenski ljubitelji filmov. Do razglasitve nominacij bodo namreč prav vsi filmi, katerih ustvarjalci lahko zdaj še upajo na oskarja za posebne učinke, prišli na spored slovenskih kinematografov. Zadnji bo to uspelo akcijski komediji Noč v muzeju, katere slovenska premiera bo 11. januarja. Noč v muzeju meri na precej drugačno občinstvo kot drugi kandidati za nominacijo. Gre namreč za film o prav posebnem muzeju, v katerem razstavni predmeti ponoči oživijo in tako "kodrajo" živčne končiče nočnega čuvaja Larryja, ki mora vzdrževati red in skrbeti za varnost eksponatov.