"Nikogar ni, ki bi si nagrado bolj zaslužil", pravi organizator zlatih globusov Theo Kingma o režiserju, ki je znan predvsem po svojih romantičnih komedijah z nevrotičnim utripom. Newyorčan sicer tovrstne prireditve običajno ignorira - lani je v njegovem imenu globus za najboljši scenarij (dobil ga je za komedijo Polnoč v Parizu) prevzela Nicole Kidman -, saj se raje posveča filmu.
Svojemu obsežnemu opusu skoraj vsako leto doda nov naslov. Zadnji, že njegov 49. film je Blue Jasmine, v katerem Cate Blanchett igra bogatašinjo, katere blaginjo prekine finančna kriza.
Mojster komedije
Woody Allen se je rodil leta 1935 kot Allen Stewart Konigsberg. Preden se je uveljavil kot komik, je pisal šale za Boba Hopa in Sida Caesarja, pozneje podpisoval scenarije za The Tonight Show in kolumne za časopis New Yorker, leta 1966 pa na broadwajski oder postavil svojo prvo igro, farso o hladni vojni Don't Drink the Water, po kateri je pozneje posnel tudi film.
Potem ko je platna ugledal film What's New Pussycat?, za katerega je napisal svoj prvi scenarij, je bil odločen, da je najbolje, če stopi za kamero kar sam. Z Annie Hall in Manhattnom, v newyorško okolje postavljenima komedijama z značilnim prepletom nervoze, psihoanalize in čudaškega razumevanja romance, je zadel v polno. Za Annie Hall, ki še vedno klasiko tega žanra, je osvojil oskarja za režijo in scenarij.

V imenitni filmski družbi
Allen je bil za oskarje nominiran kar 23 in podeljevalci zlatih globusov ga označujejo kot mednarodni zaklad. Nagrada Cecila B. DeMilla, poimenovana po vplivnem hollywoodskem režiserju, Allena postavlja ob prepoznavna filmska imena, kot so Walt Disney, Alfred Hitchcock, Martin Scorsese, Audrey Hepburn in Elizabeth Taylor. Lani je nagrado prejela Jodie Foster, katere zahvalni govor, v katerem je odkrito spregovorila o svojem zasebnem življenju, je zaokrožil po spletu.