Glavno vlogo predstave Barocco je Tomaž Pandur zaupal Blanci Portillo, ki jo poznamo iz Almodovarjevega Vrni se. Foto: Aljoša Rebolj
Glavno vlogo predstave Barocco je Tomaž Pandur zaupal Blanci Portillo, ki jo poznamo iz Almodovarjevega Vrni se. Foto: Aljoša Rebolj
Tomaž Pandur, dokumentarni portret

Dokumentarni film, ki je bil na sporedu na 1. programu TV Slovenija, je zastavljen kot portret gledališkega ustvarjalca na eni in razmišljujočega, občutljivega človeka na drugi strani. Že kot mlad režiser je Pandur s strastnim prepričanjem v ritualno moč gledališča kot svetišča umetnosti zaznamoval domači gledališki prostor, zadnjih nekaj let pa se uspešno uveljavlja v tujini.

Gledališka pot ga je vodila od gimnazijske gledališke skupine Tespisov voz v rodnem Mariboru do njegove prve, danes kultne predstave Šeherezada v Mladinskem gledališču Ljubljana, nato pa prek uspešnega mariborskega obdobja, ko je vodil gledališče tudi kot umetniški direktor, do prestopa v evropski gledališki prostor.

Z magičnim spektaklom Barocco
Razpet med gledališče, opero in balet je ostal tudi v Nemčiji, predvsem pa zadnja leta v Španiji zvest svojemu umetniškemu in ustvarjalnemu prepričanju. Septembra lani je v Madridu premiero doživela njegova tretja predstava, Barocco, nastala po motivih znamenitega romana Nevarna razmerja francoskega pisatelja Choderlosa de Laclosa in drame Kvartet nemškega pisca Heinerja Műllerja. Utrip magičnega spektakla, ki uprizarja čas drastičnih sprememb, nastalih v času francoske revolucije, smo v Sloveniji lahko spremljali prek fotografij Aljoša Rebolja, ki se bile na ogled na razstavah v Ljubljani in v Mariboru.

Dokumentarni portret Nebo nad Madridom je posnela režiserka Dragica Petrovič, film pa je nastal v sodelovanju med Regionalnim RTV Centrom Maribor in Uredništvom dokumentarnih filmov Televizije Slovenija.

Tomaž Pandur, dokumentarni portret