Ob izteku osrednjega nacionalnega letnega dogodka na področju sedme umetnosti, 21. Festivala slovenskega filma, so v povezanih uredništvih kulturno-umetniškega programa TV Slovenija sestavili poseben tematski filmski večer s tremi vsebinskimi sklopi.

V uredništvu oddaj o kulturi so pripravili aktualno reportažo o celotedenskem festivalskem utripu v Portorožu, vključno s končno podelitvijo nagrad in predstavitvijo nagrajencev, v uredništvu dokumentarnih filmov pa portret letošnjega prejemnika Badjurove nagrade za življenjsko delo, režiserja Tuga Štiglica. Za konec večera so v uredništvu igranega programa iz bogatega opusa nagrajenca izbrali izjemni celovečerni televizijski igrani film Tantadruj, ki ga je Tugo Štiglic ustvaril po noveli Cirila Kosmača in scenaristični predlogi svojega očeta, legendarnega filmskega režiserja Franceta Štiglica.

Reportaža se na prvem programu TV Slovenija začne ob 20.05, Skica za portret Tuga Štiglica ji sledi ob 20.35, s Tantadrujem pa lahko večer sklenete ob 22.30.

Festivalski Portorož ni zrcalna podoba Hollywooda, Cannesa, Berlina, Sarajeva ali Pulja, v svoji reportaži ugotavljata novinarki Zemira A. Pečovnik in Mateja Valentinčič. Od "velikih" se vztrajno uči, niha v vsakoletni izpeljavi in se vztrajno vrača "na kraj zločina". Je pa poseben, izjemen in zanimiv kot enotedenska prestolnica slovenskega filma, ki vselej pritegne pozornost širokega občinstva, ocenjujeta avtorici, ki sta pri reportaži sodelovali z režiserjem Slavkom Hrenom.

Poleg tradicionalne lokacije v portoroškem Avditoriju je letos slovenski film prvič zaživel tudi v Monfortu, nekdanjih solinarskih skladiščih: projekcije, srečanja z avtorskimi ekipami, igralci in režiserji, strokovna posvetovanja, okrogle mize, odzivi kritikov in občinstva, mnenja tujih gostov. Vse to so šest festivalskih dni spremljale kamere in ustvarjalci uredništva oddaj o kulturi; posebno pozornost so namenili premieram igranih celovečernih filmov režiserjev Urše Menart, Miroslava Mandića, Petra Bratuše, Miha Mazzinija, Marka Šantića in Sonje Prosenc. V festivalski kroniki so poudarili najboljše po mnenju strokovnih žirij na eni in občinstva na drugi strani.

Mož, ki nam je dal "najlepši sončni zahod v zgodovini slovenskega filma"
Režiser in scenarist Tugo Štiglic je med najbolj prepoznavnimi imeni slovenskega mladinskega filma. Že v otroštvu je odigral eno glavnih vlog v Dolini miru (1956), enem najpomembnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih filmov. Režiral ga je Tugov oče, legendarni filmski režiser France Štiglic, ki velja za pionirja slovenskega igranega filma.

Čeprav po izobrazbi umetnostni zgodovinar, je Tugo skozi dolgo učno dobo asistiranja pri uveljavljenih mojstrih slovenskega igranega filma (Klopčič, Pretnar, tudi oče France Štiglic) in predvsem pri slovenskih mladinskih klasikah iz 70. in 80 let (Sreča na vrvici, Učna leta izumitelja Polža, Ko zorijo jagode) pridobil znanje in samozavest, da se je lotil samostojnih avtorskih projektov. S celovečernim prvencem Poletje v školjki (1986) je v slovenski mladinski film poleg humorja, akcije in romantike vnesel tudi popularno glasbo in ples, lokacijo dogajanja pa prvič v mladinskem kinofilmu prestavil iz notranjosti Slovenije na morje in s tem, nekoč uveljavljeno filmsko mesto Piran, skupaj s Portorožem in solinami, vpisal na filmski trak z nekaj najlepšimi posnetki za zgodovino filma.

Poletje v školjki je bil za generacijo otrok iz 80. ultimativni mladinski film, v kinematografih si ga je ogledalo več kot sto tisoč gledalcev, zelo uspešen pa je bil tudi v tujini, saj je prejel več mednarodnih nagrad. Dve leti pozneje je uspešnica dobila nadaljevanje, postavljeno v Ljubljano. Film so označili za prvi celovečerni plesni film pri nas in uspelo mu je ponoviti uspeh predhodnika.

Po osamosvojitvi Slovenije je Tugo Štiglic posnel več zelo uspešnih igranih televizijskih filmov po literarnih predlogah: Nasmeh pod pajčolanom (1993, po noveli Milana Puglja), Tantadruj (1994, po noveli Cirila Kosmača), Poletna idila (1996, po noveli Vladimirja Bartola), televizijsko nadaljevanko Dvojne počitnice (2001, po povesti Braneta Dolinarja), Črni bratje (2010, po povesti Franceta Bevka) ter nadaljevanko Pozabljeni zaklad (2002), ki je dobila tudi kinematografsko različico. Eno izmed teh adaptacij, Tantadruja, torej lahko ujamete nocoj na TVS. Režiserjev portret je režiral Slavko Hran, ki je zanj napisal tudi scenarij.