Na 69. izdaji prestižnega mednarodnega filmskega festivala se bo v soboto, 14. maja, prvi predstavil Kozole. Režiser v Nočnem življenju z evociranjem slovenske afere z bulmastifi odpira vprašanje o človeškem dostojanstvu v družbi, v kateri ostanejo številne zgodbe nerazjasnjene. Film se začne z umirajočim odvetnikom, ki ga neko noč najdejo ob ljubljanski vpadnici. Medtem ko se zdravniki borijo za njegovo življenje, njegova žena poskuša ohraniti moževo dostojanstvo pred medijskim linčem. V glavnih vlogah filma, ki je nastal v produkciji Vertiga, igrajo Pia Zemljič, Jernej Šugman, Marko Mandić in Jana Zupančič.

Ko tehnologija zataji in človeka prevzamejo prvinski nagoni
Šterkov mladinski triler Pojdi z menoj bo prišel na vrsto v nedeljo. Zgodba filma, ki je nastala v produkciji A. A. C. Production, pripoveduje o štirih najstnikih, ki se v iskanju najboljše fotografije za šolsko tekmovanje podajo v oddaljeno hribovje. Tam pa se tekmovanje spremeni v boj za preživetje. Film napovedujejo kot topel, a napet in mestoma srhljiv film, ki se posveča temu, kaj se zgodi v današnjem svetu, ko tehnologija zataji in pridejo na plan "primarni" človeški nagoni.

Med osamljenostjo in hudobijo
V ponedeljek, 16. maja, bo sledila projekcija filmskega prvenca priznanega zamejskega pisatelja Marka Sosiča v produkciji Arsmedie. Komedija solz sledi zagrenjenemu ostarelemu Albertu (igra ga Ivo Barišič) na invalidskem vozičku, ki živi sam v velikem stanovanju in se utaplja v samoti drobcev svojega obsesivnega spomina na nerazrešene odnose z družino. Njegov edini stik z resničnostjo je izobražena ženska srednjih let Ida (Marjuta Slamič), ki prihaja dvakrat tedensko, da mu pospravi, skuha in ga umije. Mirno prenaša njegovo grobo in žaljivo obnašanje, dokler njegova hudobija ne preseže vseh meja.

Naši kratki
Houston, imamo problem!, ki ga te dni lahko ujamete v kinematografih, bo v Cannesu na ogled v torek, 17. maja. Dokumentarna fikcija, ki je nastala v produkciji Studia Virc, premierno pa ga je predstavil že na Festivalu v Tribeci, se poigrava z dejstvi in mitom o jugoslovanskem vesoljskem programu, ki naj bi ga Tito v nedokončani stopnji razvoja prodal Združenim državam Amerike in tako "rešil" Kennedyjev ugled v tekmi za vesolje.

V programu Short Film Corner, ki prinaša letos 2.420 kratkih filmov iz 105 držav, med drugim predstavljajo tri kratke slovensko-hrvaške koprodukcije, brez podpore Slovenskega filmskega centra. Martin Turk se predstavlja s filmom Dobro unovčeno popoldne (produkcija Bela film), zgodbo o brezposelnem očetu in sedemletnem sinu, ki skupaj preživljata brezskrbno popoldne. Ko najdeta polno denarnico, oče sina poduči, kako naj ravna pravilno. Marko Šantić sodeluje s hrvaško-slovensko koprodukcijo Poslednja izvržba (Jaka produkcija) o mladem policistu Petru, ki se upre represivnemu sistemu in se postavi na stran starega zakonskega para. Na ogled bo tudi dokumentarec Woodland Concertina, v katerem Zefrey Throwell in Ivan Mesko raziskujeta, kakšne posledice ima bodeča žica na slovenski meji za ljudi in živali.

Od produkcije do maske
Med obetavnimi evropskimi producenti, ki sodelujejo v programu Producers on the move, se bo med drugim predstavil Boštjan Ikovic, ki je med drugim sodeloval pri produkciji filmov Šanghaj Marka Naberšnika, Čefurji raus! Gorana Vojnovića in Družinskem filmu Olma Omerzuja. Trenutno pa razvija nov Vojnovićev projekt Nekoč so bili ljudje, ki nastaja v koprodukciji med Slovenijo in Italijo.

V Cannesu je prisotna tudi oblikovalka maske Mojca Gorogranc Petruševska, ki je sodelovala pri filmu Sieranevada, s katerim se je romunski režiser Christi Puiu uvrstil v tekmovalni program. Svoj kreativni prispevek je med drugim pustila pri filmu Zenit, za katerega je hrvaški režiser Dalibor Matanić prav v Cannesu prejel nagrado žirije sekcije poseben pogled. Sodelovala je še pri vrsti slovenskih celovečernih filmov, med drugim Kruha in iger, Srečen za umret, Nahrani me z besedami, Gremo mi po svoje 2 in Inferno.

Slovenska kinematografija se sedmič predstavlja v sklopu paviljona jugovzhodnoevropske kinematografije. Nase bo med drugim opozoril Grossmannov festival filma in vina, ki julija vstopa v 12. leto.

Slovenska filmska klasika se vrača v Cannes
Posebno slovensko bo 18. maja, ko bodo v dvorani Buñuel predvajali devetdesetminutno restavrirano verzijo Doline miru, slovensko filmsko klasiko, ki jo je ekipa s Francetom Štiglicem na čelu na Azurni obali predstavljala že leta 1957. Glavi igralec filma John Kitzmiller je osvojil nagrado za najboljšo moško vlogo in se v zgodovino zapisal kot prvi temnopolti igralec, ki mu je to uspelo.

Dolina miru se bo tako vrtela v družbi restavriranih filmskih mojstrovin, kot so One-Eyed Jacks (1961) v režiji Marlona Branda, Solaris (1972) Andreja Tarkovskega, Legenda o Ugetsu (1953) režiserja Kenjija Mizoguchija, Valmont (1989) Miloša Formana, Moški spol-Ženski spol (1966) Jean-Luca Godarda in Dekalog 5 in 6 (1989) Krzysztofa Kieslowskega.

Iskrena pustolovščina
Kritik Louis Chavet je leta 1957 film v francoskem časopisu Le Figaro opisal kot ganljivo in iskreno pustolovščino. "Kateri koli jugoslovanski film je taka redkost, da si ne smemo privoščiti, da bi spregledali en sam prizor. Dolina miru pa ponuja še veliko več: je zares izjemen film. (...) Simboli, ki se ponujajo iz tega kratkega opisa, so v resnici precej bolj diskretno vtkani v film režiserja Franceta Štiglica, ki si zasluži najvišjo pohvalo," pa je o filmu zapisal Roger Regent v Le technique cinematographe.