Depardieu je bil otrok igralskih staršev, Gérarda in Elisabeth Depardieu. Družinskemu izročilu se je posvetila tudi njegova polsestra Julie. Foto:
Depardieu je bil otrok igralskih staršev, Gérarda in Elisabeth Depardieu. Družinskemu izročilu se je posvetila tudi njegova polsestra Julie. Foto:
Guillaume Depardieu
Lani je Guillaume Depardieu na Berlinalu predstavljal film Ne touchez pas la hache (Ne dotikajte se sekire). Foto: Reuters
Guillaume Depardieu
Z očetom je leta 2002 nastopil tudi v filmu, ki je imel, ironično, naslov Aime ton père (Ljubi svojega očeta). Foto: EPA

Morda pri nas ne tako zelo znani igralec je leta 1996 za vlogo v črni komediji Les Apprentis dobil najvišje francosko filmsko priznanje, nagrado cezar (za najboljši preboj) - kljub temu pa je bil v domovini bolj znan po svojem razburkanem zasebnem življenju. Zaenkrat edina uradna vest o njegovi smrti je, da je bila zanj usodna akutna pljučnica, ki jo je dobil na snemanju filma L'Enfance d'Icare v Romuniji.

"Bil je zelo občutljiv, zaradi česar je močno spominjal na Jamesa Deana. Mož, ki sta ga preganjala lastna mladost in odnos, ki ga je imel z očetom," se spominja režiser Jean-Pierre Mocky, ki je z igralcem sodeloval leta 1997.

Težko breme družinskega imena
Svetlolasi, visoki in čedni Depardieu mlajši se je že zgodaj začel upirati vlogi naslednika igralske dinastije, ki mu jo je namenila javnost. Prvič se je za zapahi znašel pri sedemnajstih, pri dvaindvajsetih pa je šel v zapor zaradi preprodaje heroina. Pozneje je izjavil, da je bil iz protesta proti očetu, ki ga je opisal kot "lažnivega, pohlepnega pijanca", nekoč tudi moška prostitutka. Leta 1995 si je v prometni nesreči z motorjem hudo poškodoval koleno, nato pa v bolnišnici staknil še bakterijsko okužbo. Po vrsti neuspešnih operacij so mu morali del noge amputirati. "Ko celo leto preživiš v bolnišnici in ne vidiš ničesar razen štirih zidov, se bolečina popolnoma polasti tvojega uma in telesa. Nisi več nihče. Ničesar ne čutiš," je v intervjuju za televizijo TF1 leta 2003 svojo kalvarijo razkril Depardieu.

Igralsko kariero je začel, kar morda ni presenetljivo, kot mlajše utelešenje lika svojega očeta - v filmu Tous les Matins du Monde (Vsa jutra sveta, 1991) - končal pa z vlogo brezdomca, ki mu je bila še posebej v veselje, ker "dokazuje, da se posameznik lahko osvobodi spon družbe".

Sivo območje med ljubeznijo in sovraštvom
In če je pred kamerami uspel stopiti iz očetove sence, mu v zasebnem življenju to ni uspelo. Nenehne kritike Depardieuja starejšega je leta 2004 "nadgradil" s knjigo Tout donner (Dati vse), v kateri je očeta obtožil, da ga je njegovo kariero namenoma zaviral z nenavdihujočimi vlogami in da je dolga leta odlagal z ločitvijo, češ da bi ga preveč stala. "Da sem dobil polsestro, sem izvedel šele na dan, ko se je rodila. To vam pove vse. Vse. Vsako stvar v življenju so mi predstavili šele kot 'fait accompli'", je pisal v knjigi. "Ljubim in sovražim ga iz istih razlogov. Zaradi njegove nemoči. Zaradi njegovega bežanja pred življenjem, proti kateremu se obenem ves čas bojuje." V zadnjih letih sta se po poročanju medijev z očetom vseeno spravila.

A. J.