Ob njegovi sedemdesetletnici - rojen je bil 5. decembra 1940 kot sedmi, zadnji otrok v veliki družini, ki jo je kmalu za tem, po smrti obeh staršev, vojna razmetala na različne konce, je Televizija Slovenija na prvem programu predvajala dokumentarni portret Nika Grafenauerja z naslovom Palimpsesti življenja

Režiser Slavko Hren in scenaristka Barbara Brezavšček sta se želela predvsem približati Grafenauerju kot pesniku in kot človeku, njegovo obsežno in pomembno esejistično in prevajalsko delo v filmu ni v ospredju. Pesnik pripoveduje o sebi od zgodnjega otroštva, ki sta ga zaznamovala njegova osirotelost in kruti povojni čas, do novega osmišljanja življenja s poezijo, ki mu je pomagala, da se je prebil skozi vse preizkušnje.

Prav s poezijo je ohranil v sebi tudi prvinsko nagajivega in simpatično samosvojega otroka, ki se je razkril v njegovih verzih za otroke, predvsem v znamenitem Pedenjpedu. Ob poeziji za otroke in mladinski prozi pa je Niko Grafenauer prvenstveno jezikovno razkošen pesnik, po slogi in izrazu modernist. Grafenauer ni pesnik blagega sentimenta, njegovo čustvo je vedno v dvojcu z ostrim intelektom, ki se v povezavi z doživljajskim vtisom povezuje v metaforično alkemijo, značilno za poezijo Nika Grafenauerja.