Delo pesnika, esejista, prevajalca, urednika v založbi Mladinska knjiga, urednika revije in založbe Nova revije in borca za politično demokracijo je na ogled v razstavni dvorani NUK-a, naslov pa so ji dali kar po njegovi pesniški zbirki Stiska jezika iz leta 1965.
Prav s to je začel odmevno ustvarjalno pot v času sprememb in premikov, tudi v pesniškem jeziku. Njegove pesmi izražajo napetost med metaforo in idejo in tudi nemoč ubesediti resnico in resničnost. Grafenauer je dal s svojimi pesmimi v 60. letih močan zalet slovenski poeziji. Njegov izpovedni lok sega od mehke čustvenosti do boleče trpkosti, vedno prisoten intelekt pa mu kaže svet, ki je ' krut kakor jasna zavest'.

Izpiljeni verzi, ki zahtevajo čas
Pesnike zbirke je izdajal s precejšnjim zamikom, zato pa so te pesmi po besedah Mateje Komel Snoj toliko bolj premišljene, pesmi, ki jim ni mogoče ničesar vzeti niti dodati. Njegovo poezijo prebiramo še v zbirkah Štukature, Palimpsesti, Dihindih, omeniti pa velja tudi pesniški opus za mladino, Skrivnosti, Pedenjped, Stara Ljubljana, Majhnica. V NUK-u si je mogoče ogledati njegovo poezijo, pa tudi prevajalsko in uredniško delo ter razmišljanja o poeziji, času, družbi in kulturi. Razstavljene so še uglasbitve na njegova besedila.
Življenje, ki je oblikovalo pesnika
Če se razstava v osrednji slovenski knjižni ustanovi posveča predvsem jubilantovem delu, pa bo sta njegovo življenje in osebnost v ospredju 7. decembra ob 23.05 na 1. programu TV Slovenija, ko si bo mogoče ogledati dokumentarnem filmu Palimpsesti življenja. Posnela sta ga režiser Slavko Hren in scenaristka Barbara Brezavšček, ki sta si za cilj zadala približati se Grafenauerju kot pesniku in kot človeku, zato njegovo obsežno in pomembno esejistično in prevajalsko delo v filmu ni v ospredju.
Niko Grafenauer se je rodil 5. decembra leta 1940 kot sedmi in tudi zadnji otrok velike družine. Že v zgodnjem otroštvu je izgubil oba starša, družino pa je vojna ponesla na različne konce. V filmu prisluhnemo pesniku samemu, ki spregovori o sebi od zgodnjega otroštva, ki sta ga zaznamovala njegova osirotelost in kruti povojni čas, do novega osmišljanja življenja s poezijo, ki mu je pomagala, da se je prebil skozi vse preizkušnje. Prvinsko nagajivega in simpatično samosvojega otroka je ohranjal prav skozi pesmi, še danes pa ga razkrivajo njegovi verzi za otroke, predvsem znameniti Pedenjped.
Niko Grafenauer je po končanem učiteljišču študiral primerjalno književnost in literarno teorijo, po diplomi pa več let živel kot samostojni književnik. Pozneje je postal urednik za otroško leposlovje pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani, glavni urednik revij Problemi in Nova revija ter časopisa Ampak, več let je bil glavni urednik in direktor založbe Nova revija, po upokojitvi 2002 pa je ohranil položaj glavnega urednika založbe.
Odkrivanje skrivnosti besed
Kot so zapisali v NUK-u, je njegova lirika pesništvo z velikim estetskim učinkom, njegova edinstvenost pa ustvarja nedostopnost, distanco, enigmaitočnost in tudi hermetičnost. "Biti brez besed bi torej pomenilo isto kot biti brez kruha. Temeljna lastnost poezije pa je ta, da v besedah obudi njihovo sveto skrivnost …," je Grafenauer razmišljal v esejističnih spisi Poetika labirinta.

Podelitev Trubarjevih priznanj
V NUK-u so na Ta veseli dan pred odprtjem razstave podelili tudi Trubarjeva priznanja, ki jih podeljujejo posameznikom ali pravnim osebam, ki pomembno prispevajo k ohranjanju, varovanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Letošnja nagrajenca sta upokojena sodelavka rokopisne zbirke NUK Jasna Hrovat in Marijan Smolik, ki je povezan s Semeniško knjižnico v Ljubljani.