Ta scenarij pa se ni uresničil pri snemanju filma Brezusodnost po romanu Nobelovega nagrajenca Imreja Kertesza. Čeprav je film snemal novopečeni režiser Lajos Koltai, Kertesz ni "delal problemov". Vedoč, da je film drugačen medij kot literatura, je Koltaiu podaril scenarij, nato pa mu je pustil proste roke.

Očitno je ravnal pravilno, saj je film menda odličen in se bo kot madžarski kandidat potegoval za tujejezičnega oskarja. Tudi avtor romana in scenarija se ni prav nič zmrdoval nad končnim izdelkom. Bil je celo navdušen.

Barva pove vse
Posebna odlika filma je izjemna fotografija oziroma natančno premišljena uporaba barve. Tako je Brezusodnost že drugi film, ki gledalca popelje v okrutno okolje taborišč med drugo svetovno vojno in postreže z nenavadno igro barvnega in črno-belega posnetka. Prvi je bil seveda Schindlerjev seznam. A Koltai ni posnemal dela Stevena Spielberga, pač pa se je lotil še nekoliko bolj kompleksne uporabe barve. Začetek filma zaznamuje upanje in veselje do življenja, zato je tudi uvod v tragedijo Koltai odel v močne barve. Bolj ko liki izgubljajo vero v srečno prihodnost, bolj bleda postaja slika; v nekem trenutku je skoraj črno-bela.

Da pa film ne bi izzvenel kot izrazito pesimističen, se na koncu nekaj barve povrne. Čeprav so interniranci hudo trpeli, se jim po koncu vojne odpira novo življenje. Nikoli ne bo enako kot pred vojno; vedno bodo imeli v spominu podobe mučenja, zato se tudi barve na platnu ne povrnejo povsem. Malo pa vendar.

Vojno doživimo dvakrat
Ob nastajanju filma je Imre Kertesz dejal, da je bil holokavst konec 2.000-letne kulturne in moralne zgodovine človeške civilizacije. Po vojni smo morali začeti znova graditi zaupanje v človeško dobroto oziroma v možnost njenega obstoja. Tudi zaradi poudarka na morali in zavesti je Lajos Koltai pripoved o 14-letnem madžarskem Judu, ki se mora iz kozmopolitske Budimpešte preseliti v taborišče smrti, predstavil malo drugače kot pisatelj, ki je v romanu podal svojo osebno izkušnjo. Središče filma je tako dečkova zavest oziroma spreminjanje fantovega dojemanja sveta in medčloveških odnosov, ko se mora soočati z grozotami druge svetovne vojne.