Madžarski pisatelj Imre Kertész je čas, ki ga je prebil v nacističnem koncentracijskem taborišču, prelil v roman Brezusodnost, ki je izšel leta 1975 in pozneje dobil tudi slovenski prevod. 76-letni intelektualec je leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za literaturo, nato pa se je, kljub častitljivi starosti, spopadel z novim izzivom: vlogo filmskega scenarista.

"Kako te lahko gane lastna zgodba?" se sprašuje Kertész, ki je film Lajosa Koltaja označil kot "lep". Kar morda zveni nenavadno, glede na to, da gre za zgodbo o holokavstu oziroma o odraščanju v vrtincu nasilja, ki je zajel Evropo. Kertesz opisuje usodo Judov iz perspektive 14-letnega fanta.

Literature ne postavlja nad film
Pisatelj je v nekem intervjuju povedal, da se je film, ki bo ta konec tedna prvič predvajan v ZDA, v določenih pogledih izkazal za še bolj intimen medij kot pisana beseda. Prvoosebno pripoved je nadomestil z bolj vizualno predstavljivimi metaforami, ki ponujajo vpogled v junakovo notranjost. "Ne vem več natančno, ali sem scenarij napisal po knjižni predlogi ali pa kar na podlagi lastnih spominov."

Kertészev roman in posledično tudi film od množice podobnih zgodb o preživetju ločuje predvsem to, da se skušata izogniti ustaljenim klišejem o holokavstu. Ne branita se čustvenosti, izogibata pa se vsakršne sentimentalnosti.

Nihče ni prerok v domovini
Ko je roman Brezusodnost prvič izšel, je bil Kertész ujetnik drugačnega zapora: madžarskega komunističnega režima, ki je njegovo knjigo bolj ali manj prezrl. Pisatelj se je preživljal s pisanjem libretov za operete in s prevajanjem nemških romanov in ni ničesar svojega izdal vse do leta 1988. Tudi pozneje, po padcu železne zavese, je kljub vse odmevnejšemu uspehu v tujini med Madžari našel le malo bralcev.

Nas marca čaka presenečenje?
Stroški nastanka Brezusodnosti so narasli na 13 milijonov dolarjev in iz filma naredili najdražji projekt madžarske filmske industrije vseh časov. V filmu nastopi kar 144 likov in še dodatnih 500 statistov, ki se pojavijo v posnetkih množic. Režiserja Koltaja veseli predvsem to, da si gredo njegov izdelek ogledat tudi številni najstniki, ki se poistovetijo z junakom na platnu. Brezusodnost je tudi film, s katerim se bodo naši sosedje letos v Hollywoodu potegovali za tujejezičnega oskarja.