Marcel Štefančič o TV-mreži: Howard Beale je ostareli, zapiti, depresivni, zblojeni, nekoč zvezdniški voditelj poročil na mreži UBS. Ker pa mu ratingi vztrajno padajo, vodje sklenejo, da ga bodo odstavili. Uredniku informativnega programa, sicer staremu prijatelju in zavezniku, zato reče:
Marcel Štefančič o TV-mreži: Howard Beale je ostareli, zapiti, depresivni, zblojeni, nekoč zvezdniški voditelj poročil na mreži UBS. Ker pa mu ratingi vztrajno padajo, vodje sklenejo, da ga bodo odstavili. Uredniku informativnega programa, sicer staremu prijatelju in zavezniku, zato reče: "Ubil se bom! Možgane si bom razstrelil v etru, sredi poročil!!!" 'Kul', dahne cinični Max, to bo dobro za ratinge. "Imel bi 50-odstotni delež. Zlahka. Istega bi lahko naredili za TV-serijo. Samomor tedna. Vraga, zakaj bi se omejevali - Eksekucijo tedna." Foto:
Zdenko Vrdlovec o Kvizu (1994): "V Kvizu TV-junak postane nekdo, ki mu je vse - od rodu, statusa do vloge, ki jo je imel v zgodovini filmov o TV-ju - narekovalo distanco do televizije; to je predstavnik ameriške kulturne elite WASP, harvardski profesor in sin pisatelja, skratka intelektualec par excellence. TV je v filmu sicer prikazan kot manipulacijski medij (...), a tudi kot medij, ki s produciranjem zvezd uresničuje narcistične fantazme." 12. januarja ob 21.00 v Kinoteki.

Do 20. januarja bo na ogled 19 filmov, 11. januarja pa se bo na temo sodobnih TV-serij začel mednarodni simpozij, na katerem bosta med drugim sodelovala filozofa Slavoj Žižek in Robert Pfaller.

Kot je ob retrospektivi zapisal Zdenko Vrdlovec, je filmska kritika televizije v 70. letih preteklega stoletja dosegla vrhunec s filmom TV-mreža (1976) Sidneyja Lumeta. V filmu je mlada urednica (Faye Dunaway) predstavljena kot model razosebljene in razčlovečene TV-generacije: celotno lastno življenje doživlja kot odlomke iz TV-serije. Lumet prikazuje tudi "odgovornega" intelektualca, ki pa je v podobi starejšega urednika "humanističnega tipa" (William Holden) resigniran in nostalgično obžaluje izgubo "dobre vsebine" na televiziji, je zapisal Vrdlovec.

Od Chaplina do Wayna in Gartha
V okviru retrospektive, ki raziskuje, na kakšne načine je v svoji nedavni zgodovini film reprezentiral, zrcalil in mislil televizijo, bodo predvajani še filmi Moderni časi (1936) Charlieja Chaplina, Trumanov show (1998) Petra Weira, Izpovedi nevarnega uma (2002) ter Lahko noč in srečno (2005) Georgea Clooneyja, Waynov svet (1992) Penelope Spheeris, Ženska za umret (1995) Gusa Van Santa, Bob Roberts (1992) Tima Robbinsa, TV-dnevnik (1987) Jamesa L. Brooksa in Naključni junak (1992) Stephena Frearsa.

Na ogled bodo še Seks, laži in videotrakovi (1989) Stevena Soderbergha, Kviz (1994) Roberta Redforda, Ostanite še naprej z nami (1992) Petra Hyamsa, Rojena morilca (1994) Oliverja Stona, Revni milijonar (2008) Dannyja Boyla, MASH (1970) Roberta Altmana, Miami Vice (2006) Michaela Manna, Človek z lune (1999) Miloša Formana ter Desperado Tonic (2002) Borisa Petkoviča.

Pri Slovenski kinoteki je pravkar izšel tudi zbornik z naslovom Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost, v katerem domači in tuji avtorji tematizirajo ter kritično ovrednotijo danes priljubljene, celo prevladujoče kulturne proizvode - televizijske serije.

O filozofskih lekcijah Seksa v mestu
Z retrospektivo in zbornikom je povezan tudi simpozij oziroma t. i. Jesenska filmska šola, ki bo med 11. in 13. januarjem obravnavala pojav televizijskih serij. V kinoteki bodo predavali Matjaž Ličer, Katja Čičigoj, Gregor Moder, Dušan Rebolj, Darko Štrajn, Melita Zajc, Slavoj Žižek in avstrijski filozof Robert Pfaller, ki bo razmišljal o filozofskih lekcijah serije Seks v mestu.