Kranj bo znova ob izgubo mestnega kina, saj Mojkino Kranj v neposredni bližini mestnega jedra v začetku marca zapira svoja vrata za obiskovalce. "Odločitev, da kino zapremo, ni bila lahka, še posebej zato, ker smo v preteklem letu presegli zastavljene cilje in ker ste naš trud nagradili z odličnim obiskom," je mogoče prebrati na Facebook strani Mojkina Kranj. "Ves trud, ki smo ga kot ekipa vložili v kino, niti izjemen odziv vseh vas, ki ste sprejeli Mojkino Kranj za svojega, žal niso dovolj, da bi ob dodatnih prihajajočih preprekah lahko uspešno delovali še naprej." V čem je težava, zaradi katere bi lahko bili ogroženi slovenski kinematografi?

Sorodna novica Art kino v Sloveniji: iskati bi morali zunajproračunska sredstva

Napovedi dodatnih stroškov manjšim kinematografom ne obeta dobrega
Za zaprtje so se odločili, ker spremembe zakonodaje obetajo dodatne finančne obremenitve kinematografov. Spremembe je že prinesla nova zakonodaja o avtorski in sorodnih pravicah, napoveduje jih tudi predlog zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru. Kot so še pojasnili, so se za zaprtje odločili, ko so "bili soočeni z dejstvi, da se zaradi sprememb zakonodaje obetajo dodatne finančne obremenitve slovenskih kinematografov, zaradi katerih opravljanje kinematografske dejavnosti ne bo več vzdržno".

Mnogi so svoje obžalovanje izrazili pod objavo na družbenem omrežju. "Živim čez cesto od kina in po letih propadanja je bilo pravo veselje opazovati živahno dogajanje ter trud, ki so ga v to vlagali zaposleni," je pod objavo zapisala Kranjčanka. "Velika škoda. Ta kino nam je bil res domač in raje kot v Cineplexx smo hodili sem ravno zaradi ambienta in velikosti," dodaja njena sokrajanka. "To je ogromna izguba za Kranj".

Tudi Kinodvor opozarja na grožnjo za prihodnost kin v Sloveniji
Pismo podpore kranjskemu kinu so objavili tudi v ljubljanskem mestnem Kinovoru. Na svoji Facebookovi strani so delili objavo Mojkina in pripisali, da jih žalosti, "da je morala predana ekipa sprejeti tako drastično odločitev, ki bo pomenila predvsem izgubo za številne obiskovalce, ki so kino sprejeli za svojega". Dodali so, da spremembe zakonodaje na filmskem in avdiovizualnem področju, ki se nanašajo tudi na delovanje kinematografov, tudi po njihovem mnenju pomenijo veliko grožnjo za prihodnost kin v Sloveniji.

Sorodna novica Novi Slovenski avdiovizualni center kot poskus konkuriranja tuji popularni filmski krajini

Slovenija edina vključila kinematografe med obveznike plačevanja novih nadomestil
Predstavniki kinematografov ob tem pojasnjujejo, da je bila jeseni 2022 po nujnem postopku sprejeta nova zakonodaja, ki je implementirala evropsko direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Kot podarjajo, omenjena zakonodaja v najširšem možnem obsegu ščiti avtorje in imetnike sorodnih pravic, uporabnikom pa de facto nalaga večkratna plačila za enkratno uporabo del.

Opozarjajo, da nobena druga evropska država ob implementaciji direktive EU-ja med obveznike plačevanja nadomestil ni vključila kinematografov. V Sloveniji pa je kolektivna organizacija na podlagi tolmačenja določb obeh zakonov na način, da so tudi kinematografi obvezniki plačevanja nadomestil za rabo avdiovizualnih del, leta 2024 dobila dovoljenje urada za intelektualno lastnino za pobiranje nadomestil. Od kinematografov zahteva plačilo nadomestil za izvajalce oziroma igralce, pričakuje pa tudi dovoljenje za pobiranje nadomestil za soavtorje.

Opozorila, da se distribucija filmov na že tako majhnem trgu ne bo več izplačala
Kot so pojasnili, kinematografi od vsake vstopnice plačajo 9,5-odstotni DDV, od preostalega pa blizu polovice distributerju oz. nosilcu licence. Morebitna dodatna finančna obremenitev je po njihovem mnenju izrazito nesorazmerna in nepravična ter omejuje tudi uresničevanje svobodne gospodarske pobude, posledice bi čutili vsi kinematografi, tako veliki kot majhni.

Dodatna finančna obremenitev lahko pripelje do nevzdržnosti delovanja in s tem še do dodatnega zmanjšanja števila kinematografov. Pomanjkanje platen vodi v pomanjkanje raznolikih filmov in manjšanja števila distributerjev, saj se distribucija filmov na že sicer majhnem slovenskem trgu ne bo več izplačala. Manjše število kin pa pomeni tudi manjše število gledalcev, predvsem za slovenske in druge manjše kinematografije, so še zapisali predstavniki kinematografov.