Nominiranci se zdaj sicer lahko tolažijo, da je kocka tako ali tako že padla, a za producenta nedeljske prireditve se najbolj stresni dnevi šele začenjajo: čeprav gledalce pred ekrane vabita s sloganom "pričakujte nepričakovano", si Bill Mechanic in Adam Shankman na "dan D" najbrž ne želita nobenih presenečenj.
Dež: smrt za pričeskeA kaj, ko izkušnje kažejo, da se podelitev oskarjev scenarija nikoli ne drži povsem. Če začnemo pri najbolj banalnih podrobnostih: meteorologi napovedujejo 40-odstotno verjetnost dežja. In če sprehajanje po rdeči preprogi pod dežnikom (kot so to letos počeli na zlatih globusih) ni idealno, je to vseeno bolje, kot če to uvodno "kazanje" preprosto odpovejo - nazadnje se je to zgodilo leta 2003, in sicer zato, ker se je le pet dni prej začela ameriška invazija na Irak.
Gravitas ne sme umanjkati
Največji strah je seveda to, da bi se sama prireditev izkazala za negledljivo žalost. Dober primer, česa ne početi, je lahko leto 1989. Najboljši film je postal Rain Man, Dustin Hoffman in Jodie Foster (The Accused) pa najboljša igralca - a večer se je v zgodovino zapisal predvsem s polomom, ki naj bi bil uvodna točka Merva Griffina, ter z duetom cvileče Sneguljčice in Roba Lowa, ki sta se spopadala s priredbo Proud Mary.
Grešni kozel je bil na koncu seveda producent, Allan Carr, ki je poskušal s pomočjo banalne komike šovu vdahniti "novo življenje". Akademija se ni strinjala - 17 vplivnih članov (tudi denimo Gregory Peck) je v odprtem pismu prireditev opisalo kot "sramoto za Akademijo in celotno filmsko industrijo. Niti primerno niti sprejemljivo ni, da najboljše dosežke leta v filmski produkciji zaznamujemo na tako ponižujoč način".
Cameron - oskarjevski talisman?
Omembe vreden je podatek, da so oskarji največjo gledanost izmerili ravno leta, ko je bil v bolj ali manj vseh sekcijah nominiran film Jamesa Camerona - 55,2 milijona ljudi je gledalo, kako je Titanik leta 1998 domov odnesel kipec za najboljši film. Letos, ko se Cameronov film spet poteguje za cel kup kipcev (Avatar je nominiran devetkrat), strokovnjaki napovedujejo dvig gledanosti od prejšnjih let, rekordnih številk pa se ne nadejajo. Zlati možje so v zadnjih letih vendarle izgubili del svojega leska: najhuje je bilo leta 2008, tik po zaključku hromeče in dolgotrajne stavke scenaristov, ko je mreža ABC naštela "kilavih" 32 milijonov gledalcev. Lani, ko so prireditev "zapakirali" v kabarejsko točko in v smoking voditelja postavili Hugha Jackmana, si je gledanost opomogla, a kaj, ko so oglaševalci zaradi krize prejšnjega leta množično umikali svoje vložke: zaslužek od oglasov je v enem samem letu padel za 16 odstotkov, na 68 milijonov dolarjev, kar je najmanj po letu 2003.
Nikar tako dolgovezno!
Seveda pa - roko na srce - oskarjev ne gledamo zaradi dodelanih koreografij, ampak prav zaradi raznovrstnih odstopanj od scenarija, histeričnega hlipanja nagrajenk in razvlečenih zahval nekaterih, ki so očitno preslišali nešteta svarila glede tega, kako je treba biti kratek in jedrnat (po 45 sekundah skuša nagrajence, če še niso utihnili, preglasiti orkester). "Zahvalni govori, ki so zgolj neskončno naštevanje imen, ki jih javnost ne pozna, so ne le dolgočasni, ampak tudi najbolj osovražen del prireditve," je nominirancem še februarja na srce položil Bill Mechanic.
Iskreni aktivizem ali oportunistično izrabljanje pozornosti?
Ker se zavedajo, da so vanje uprte oči celega sveta, se nagrajenci neredko ne morejo upreti, da svojega trenutka pod žarometi ne bi izkoristili za politični aktivizem: vsi se še spominjamo žvižgov v dvorani Kodak, ko je leta 2003 Michael Moore zaradi invazije Iraka žolčno napadel predsednika Busha. Režiser je sledil stopinjam slavnih predhodnikov: antologijsko v tem pogledu je leto 1973, ko je na oder namesto Marlona Branda po oskarja za Botra prišla popolnoma neznana Sacheen Littlefeather, ki je s tem v igralčevem imenu protestirala proti zapostavljanju ameriških Indijancev v filmski industriji. Štiri leta pozneje se je Vanessa Redgrave Akademiji med žvižgi zahvalila, da so njeno vlogo v Julii nagradili "kljub grožnjam gruče zionističnih nasilnežev". (Še istega večera je scenarist in podeljevalec Paddy Chayefsky udaril nazaj, češ da je sit tega, da nagrajenci oskarje izkoriščajo za promocijo svojih osebnih nazorov. "Gospodični Redgrave bi rad namignil, da njen oskar ni prelomen dogodek v zgodovini človeštva in da bi preprost "hvala" zadostoval.")
Nesporen genij za kamero, sicer pa ...
Včasih so nagrajenci sporni že sami po sebi: leta 1999 je Hollywood na dva pola razklala vest, da bo za življenjsko delo nagrajen kultni režiser Elia Kazan. Opazen del avditorija ni hotel vstati ali ploskati, ko je zdaj že pokojni Kazan, ki je odigral pomembno vlogo v vseameriškem protikomunističnem lovu na čarovnice (komisiji je izdal kar šestnajst imen ljudi, ki naj bi simpatizirali s komunizmom - med njimi je bil tudi njegov tesen prijatelj - nato pa je v New York Timesu je objavil celostranski oglas, s katerim je skušal razložiti razloge za svoje ravnanje. Kazanovo ime je takrat in še vrsto let v Hollywoodu pomenilo izdajalca, informanta. Še celo njegov najboljši film, On The Waterfront, so nekateri razlagali kot apologijo izdajstva), prišel po svojega oskarja.
Nagci, poljubi in druge norosti
Če pustimo politiko ob strani, pa se včasih na oskarjih kljub vsemu načrtovanju primeri kakšen nenačrtovan "incident": leta 1974 je na oder pridirjal popolnoma gol moški, zaradi česar je voditelj David Niven pripomnil: "Edini smeh, ki ga bo ta mož požel v življenju, bo za slačenje ... in razkazovanje lastnih pomanjkljivosti". Marsikdo se verjetno še spominja malo manj oddaljenega leta 2003, ko je Adrien Brody nič hudega sluteči Halle Berry, ki mu je izročila oskarja za najboljšega igralca, pritisnil strasten poljub na usta. Hahljali smo se tudi leta 1999, ko je Roberto Begnini ob razglasitvi, da je dobil tujejezičnega oskarja za Življenje je lepo, evforično skočil na svoj sedež in od tam na sosednjega.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje