87-letni francosko-švicarski mojster, ki ga nekateri v zvezde kujejo kot eno zadnjih živečih legend, drugi pa omalovažujejo kot pretencioznega filmarja, se letos za zlato palmo v Cannesu poteguje s filmom Knjiga podob.

Godard, ki je v šestdesetih utrdil svoj sloves nekonvencionalnega filmarja, je od nekdaj težil k izvirnim filmskim pristopom; rezultati so bili mešani, zlate palme pa ni osvojil še nikoli.

Film Le Livre d’Image prvi recenzenti opisujejo kot kolaž odlomkov in podob, podloženih z naracijo in glasbeno podlogo ter dialogi, ki načenjajo politične in filozofske ideje. "Nobeno početje se ne bo spremenilo v umetnost, dokler se njegov čas ne konča, potem pa bo izginilo," na primer reče breztelesni glas.

Prej umetniška instalacija kot klasičen film
Film, ki ga bodo predvajali kot "potujočo umetniško instalacijo", je premierno videlo na stotine festivalskih obiskovalcev v natrpani dvorani v Cannesu. Recenzenti komentirajo, da bo razstava verjetno res primernejši način predstavljanja stvaritve, češ da bodo gledalci lahko svobodno stopali v avditorij in iz njega.

"Danes je Godard kot nekakšen ostarel polbog, ki lahko počne, kar hoče. Tradicionalno filmsko ustvarjanje ga ne zanima," je na rdeči preprogi pojasnil mojstrov stanovski kolega Michel Hazanavicius, ki je lani v Cannesu predstavljal satirično Godardovo biografijo Redoubtable. "Uvrščati bi ga morali v kategorijo sodobne umetnosti, tja zdaj spada."

Godard osebno ni prišel na premiero, se je pa tiskovne konference pred njo udeležil prek FaceTima iz Švice, kjer živi in dela. "Film se ne bi smel toliko osredotočati na kazanje tega, kar se dogaja," je o svojem enigmatičnem projektu povedal novinarjem. "Kazati mora, kar se ne dogaja."

S kratkimi opazkami se je dotaknil političnega dogajanja v Rusiji ("do Rusije moramo biti prijazni"), vrenj v arabskem svetu ("pustiti bi jih morali, da sami urejajo svoje zadeve") in demokracije v Evropi ("demokracija se v Evropi krči"). Ko so ga spomnili na njegov antologijski citat, da mora imeti vsak film začetek, sredino in konec, "a ne nujno v tem vrstnem redu", je priznal, da je bil le šala, ki jo je nekoč uperil proti Stevenu Spielbergu in podobnim.

Ker je novi film nastal zgolj s pomočjo montiranja že obstoječih podob, je Godard suvereno izjavil, da je "v zadnjih štirih letih videl več filmov kot (selektor, op. n.) Thierry Fremaux v vsej svoji festivalski karieri".

Na malce morbidno vprašanje, ali ga v karieri čaka še kak film, Godard vitalistično odgovarja: "Seveda, absolutno. Ampak to ni odvisno od mene. Odvisno je od mojih nog, od mojih rok in malce od mojih oči."