Ali nazadujemo?

Pisateljica Ana Schnabl meni, da si je danes morda celo lažje reči feministka kot v preteklosti, ker se je feminizem preoblikoval v neko obliko skrbi zase: "Feminizem je postal brezzobi tiger, ki ne sloni toliko na odpravljanju krivic ali pa na odpravljanju statusa quo, ampak se je predelal v neko gibanje za samozavest žensk – confidence feminism."

Zanimalo nas bo tudi, kakšen je odnos feminizma do uprizarjanja ženskosti preko lepotnih praks (denimo pomlajevanja). Hrvaška pisateljica in esejistka Slavenka Drakulić (pravkar je izšel prevod njene knjige kratke proze Nevidna ženska), ki je pod okriljem skupine Žena i društvo med prvimi v nekdanji Jugoslaviji feminizem privedla v javni diskurz, poudarja, da je v Evropi največja težava, ki ni samo feministična, ampak nasploh družbena, revna ženska – v smislu razlike v plačilu moških in žensk na enakem položaju in za enako delo. Izračunali so, da je v Evropi ta razlika 17-odstotna, tako da prihaja do siromašenja žensk, zlasti na starost.

Z uzakonitvijo splošne volilne pravice žensk po 2. svetovni vojni, s katero se je Jugoslavija postavila ob bok drugim južnoevropskim državam, ki so s podobno zamudo uzakonile žensko politično enakopravnost, se je začel proces družbenih sprememb v korist žensk. Zanimalo nas bo, zakaj se poklicem, ki se feminizirajo, niža socialni status v družbi in zakaj je glede na število študentk delež izrednih in rednih univerzitetnih profesoric v Sloveniji relativno majhen. Dr. Svetlana Slapšak: "Poglejte, koliko je žensk v slovenski akademiji, pa vam bo vse jasno. Zdi se mi nenavadno, da še ni prišlo do iniciative, da se ustanovi ženska akademija. To je pot za feminizem, ta drznost." Dr. Manca G. Renko dodaja, da je univerza kot dvojno zaprta školjka: "Zaprta je spolno, še bolj je pa v zadnjem času zaprta tudi generacijsko."

Svoja stališča bodo predstavile antropologinja in klasična filologinja dr. Svetlana Slapšak, vizualna umetnica in dokumentaristka Ana Čigon, ki se v svojih delih ukvarja s podreprezentiranostjo umetnic v umetnostni zgodovini, zgodovinarka dr. Manca G. Renko in pisateljica Ana Schnabl.