Filmi retrospektive bodo obogateni z uvodi, nekaj filmov bo na ogled v sklopu kinotečnih matinej, to sredo pa bo v okviru retrospektive tudi Kino-katedra za pedagoge, na kateri bo o filmu Balada o trobenti in oblaku (1961) predaval Andrej Šprah.

Kako je Štiglic vplival na slovensko filmsko pokrajino?
8. oktobra bo v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev na sporedu okrogla miza, na kateri bodo razmišljali o Štigličevem vplivu na slovensko filmsko pokrajino. Ob retrospektivi pa bo v dvorani Silvana Furlana na ogled tudi pregledna razstava o Štigličevem življenju in delu.

V celotnem, skoraj 40-letnem opusu Franceta Štiglica sta jasni ideja o snovi, ki jo avtor obravnava, in obdelava te snovi, avtorsko pristopanje pa se skozi desetletja spreminja in razvija.

Kot je zapisala programska sodelavka kinoteke Varja Močnik: "Štigličev izraz temelji na realizmu, v njegovih filmih pa venomer odkrivamo željo po raziskovanju filmskega izraza, po eksperimentu, po vstopanju v nove, še prazne prostore slovenske kinematografije. Kar je lastno le Štigličevemu filmskemu izrazu, so vendarle pogosto temelji (sicer izrazito avtorske ali celo individualistične) slovenske filmske poetike."

Podpredsednik Društva slovenskih režiserjev Darko Sinko je prepričan, da je Štiglic "v slovenskem filmu postavil standarde, ki so v veliki meri določili, kako sploh dojemamo slovenski film. Ob njegovih filmih so zrasle generacije Slovencev. /…/ Pričakujemo, da bo ob obletnici deležen zaslužene pozornosti, kot jo dosegajo drugi naši velikani v literaturi, gledališču in slikarstvu." Društvo slovenskih režiserjev je po Štiglicu poimenovalo tudi svoje stanovske nagrade.

Prvi slovenski režiser z nominacijo za oskarja
France Štiglic je med drugim posnel prvi slovenski zvočni celovečerni film Na svoji zemlji (1948), ki je bil vključen v tekmovalni program filmskega festivala v Cannesu, poleg tega je bil prvi slovenski režiser z nominacijo za oskarja.

Njegovi obletnici se bodo poklonili tudi s projekcijama restavriranih filmov. Prvi je Ne joči, Peter (1964), ki bo 9. novembra pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja prikazan v Cankarjevem domu kot osrednja slovesnost ob Štigličevi stoletnici, drugi pa film Tistega lepega dne (1962), ki ga bodo predvajali v Kranju na njegov rojstni dan 12. novembra.

V preteklih letih sta bila digitalno restavrirana in javno prikazana njegova filma Dolina miru (1956) in Na svoji zemlji.

Pred Štigličevim celovečercem Povest o dobrih ljudeh, ki ga je posnel po literarni predlogi Miška Kranjca, bo drevi ob 20. uri na ogled še kratki film Milana Ljubiča iz leta 1975 France Štiglic, filmski režiser.