Priznani režiser, igralec in scenarist, ki sicer živi v Franciji, se na Poljskem pripravlja na snemanje novega filma. Prva klapa naj bi padla poleti, po besedah režiserjevega odvetnika pa si ta želi pred začetkom snemanja razčistiti svoj status.
Sodnik Dariusz Mazur je že pred zaslišanjem opozoril, da odločitve o zadevi najverjetneje ne bodo znane že na dan prvega zaslišanja. Novo zaslišanje je napovedano za april, takrat pa naj bi bila tudi znana odločitev sodišča. Če bo ugodilo zahtevi ZDA, bo primer predan poljskemu pravosodnemu ministru. ZDA zahtevajo njegovo izročitev od leta 1978, ko je po delno odsluženi zaporni kazni od tam pobegnil. Po poljskih zakonih je do danes zločin že zastaral.
81-letni režiser filmov, kot so Kitajska četrt, s tremi oskarji nagrajeni Pianist, Pisatelj v senci in Masaker, pravi, da ne pričakuje izgona. Tudi sicer se splošno prepričanje na Poljskem nagiba k temu, da bo oblast nasprotovala izročitvi filmarja, ki velja za enega največjih še živečih poljskih ustvarjalcev.
Roman Polanski se je sicer rodil v Parizu, a odraščal na Poljskem in tam tudi začel svojo filmsko pot. Zaradi odnosa z mladoletnico ga preganjajo že več desetletji. Leta 2009 so ga na podlagi ameriške tiralice aretirali na züriškem letališču. Po desetih mesecih, ki jih je deloma preživel v hišnem priporu v svoji hiši na obrobju Gstaada, so julija 2010 švicarske oblasti zavrnile njegovo izročitev ZDA in ga izpustile na prostost.
Film Pisatelj v senci je režiser končal v priporu, zanj pa leta 2010 prejel srebrnega medveda mednarodnega filmskega festivala v Berlinu. Po Masakru, filmski priredbi drame Yasmina Reza, v kateri so starše zaigrali Jodie Foster, Kate Winslet, Christoph Waltz in John C. Reilly, je leta 2013 posnel celovečerec Venera v krznu, ki je navdihnjen po romanu Leopolda von Sacher-Masocha.
Polanski obtožuje
O svežih načrtih režiserja ni dosti znanega. Govori se, da naj bi posnel vohunski triler, ki temelji na primeru častnika Alfreda Dreyfusa, francoskega Juda, ki so ga leta 1894 po krivem obtožili izdaje in ga obsodili na dosmrtno izgnanstvo na Hudičevem otoku. T. i. afera Dreyfus je tedaj Francijo razdelila na dva tabora - 'dreyfusovce', ki so nastopili proti konservativni, antisemitski vojaški kasti, ter podpornike slednjih.