"Meni se sama tema homoseksualnosti nikakor ne zdi trd oreh," je o Posledicah povedal Darko Štante."Izziv mi je bil, da se je dotaknem na čim bolj nevsiljiv način. In tukaj moram reči, da sem bil ob prvih odzivih zadovoljen, ko so gledalci večkrat pozitivno izpostavili ravno ta vidik, da ne forsiram tega vidika filma. Tako da gledalci v tujini za zdaj do filma niti niso pristopali kot do gejevskega filma, ampak veliko bolj v smislu, da gre za film odraščanja, ki vzporedno obravnava razmere v vzgojni instituciji." Foto: SFC

Letošnji Festival LGBT-filma je tako zanimiv zato, ker nam prinaša obsežno množico še nikoli videnih in kompleksnih podob LGBT+ oseb, ki se znajdejo v različnih okoliščinah, na različnih celinah, pripadajo raznolikim socialnim strukturam, to, da so LGBT+ pa je le ena od njihovih lastnosti, ki ne vodi v eno – tragično – usodo. A pri tem letošnji nabor, kot vsako drugo leto, ostaja političen, le da politika ni več vedno povezana s travmo.

Jasmina Šepetavc
O religioznem konservativizmu in LGBT+ identitetah v ruralnem okolju v ZDA govori zaključni film letošnjega festivala Zgrešena vzgoja Cameron Post (The Miseducation of Cameron Post, 2018) ameriško-iranske indie režiserke Desiree Ahavan. Potem ko srednješolko Cameron zalotijo na zadnjem sedežu avtomobila z drugo punco, jo pošljejo v center konverzijske terapije, ki poskuša istospolno usmerjene najstnike "ozdraviti" homoseksualne privlačnosti. Foto: IMDb
Poroka
Po besedah režiserke Blerte Zeqiri je istospolna ljubezen na Kosovu sodobna tragična zgodba o Romeu in Juliji. Po projekciji Poroke 29. 11. boste lahko v Slovenski Kinoteki tudi prisluhnili pogovoru z avtorico. Foto: IMDb

Filmi bodo, tako napovedujejo organizatorji, podali zelo raznolike podobe LGBT-oseb in "pokazali vrsto načinov, kako kot LGBT-oseba obstajati v svetu". Festival bo s projekcijami segel v še nekaj drugih mest.

Soorganizator in selektor festivala Brane Mozetič je pred začetkom festivala Posledice opisal kot "prvi slovenski profesionalni gejevski film". Po njegovem mnenju so se slovenski filmski ustvarjalci kljub morda nekoliko manj homofobni družbi vsa leta izogibali LGBT-tematik. Štantetov film, katerega dogajanje je postavljeno v vzgojni zavod za mladino, so sami vzeli za svojega in upajo, da ga bo za svojega vzelo tudi njihovo občinstvo.

Letošnji festival bo ponudil skupaj 26 celovečernih in 13 kratkih filmov iz 27 držav. Po besedah soorganizatorke in selektorice Jasmine Šepetavc filmi v letošnji selekciji ne prikazujejo le težav LGBT-skupnosti, ki so še vedno prevečkrat izpostavljene nasilju, temveč prinašajo tudi veliko mero optimizma.

Z Liffa na LGBT-festival: Dedinji
Med filmi je med drugim izpostavila paragvajski film Dedinji režiserja Marcela Martinessija, ki ga je opisala kot "izjemno subtilen film, ki preko starejšega lezbičnega para, ki se znajde v hudi finančni stiski, pripoveduje o iskanju osebne svobode". (Intervju z režiserjem, ki je v času Liffa tudi obiskal Ljubljano, boste naslednji teden lahko našli na teh straneh.)

Od Kenije do Kosova
Iz Kenije prihajata dokumentarec režiserja Tristana Aitchisona Sidney in prijatelji_ce o interspolnem Sidneyu, ki ga družina, ko to ugotovi, poskuša ubiti, in igrani film mlade kenijske režiserke Wanuri Kahiu z naslovom Rafiki o mladem lezbičnem paru.

Soorganizatorka in selektorica festivala Suzana Tratnik pa je med drugim navedla švicarski film Mario režiserja Marcela Gislerja, ki bo tudi gost letošnjega festivala. Gisler, ki je leta 2013 na festivalu že predstavil film Rosie, se je tokrat lotil gejevske identitete pri nogometaših.

Omenila je še ameriško-filipinski dokumentarec Kličite jo Ganda (režija PJ Raval) o umorjeni transspolni Filipinki in domnevni seksualni delavki Jennifer Laude ter kosovski film Poroka režiserke Blerte Zeqiri, ki je po njenih besedah prvi kosovski gejevski film.

Letos prvi rožnati zmaj
Ob koncu festivala bodo razglasili dobitnika rožnatega zmaja za najboljši film po mnenju občinstva ter letos prvič rožnatega zmaja po oceni mednarodne žirije. Slednjo sestavljajo Lea Aymard iz Slovenije, Sandra Hezinova iz Češke, Lazara Marinković iz Srbije in Axel Schock iz Nemčije. Dobitnika rožnatega zmaja bodo razglasili v soboto, 1. decembra, v Slovenski kinoteki. Rožnatega zmaja za kratki slovenski film letos zaradi premalo prijav ne bodo podelili.

Gosti letošnjega festivala so še režiserki Blerto Zeqiri in Michele Collery ter režiser Cesare Furesi.

Obfestivalski program med drugim vključuje kritiško, scenaristično in filmsko delavnico, slednji bosta vodili Maja Weiss in Suzana Tratnik.

V Ljubljani bodo projekcije, razen otvoritvene, v Slovenski kinoteki, off-program bo potekal v klubu Tiffany v Metelkova mestu. Festivalske projekcije bodo še na Ptuju, v Kopru, Mariboru, Bistrici ob Sotli, Idriji in Trstu.

Letošnji Festival LGBT-filma je tako zanimiv zato, ker nam prinaša obsežno množico še nikoli videnih in kompleksnih podob LGBT+ oseb, ki se znajdejo v različnih okoliščinah, na različnih celinah, pripadajo raznolikim socialnim strukturam, to, da so LGBT+ pa je le ena od njihovih lastnosti, ki ne vodi v eno – tragično – usodo. A pri tem letošnji nabor, kot vsako drugo leto, ostaja političen, le da politika ni več vedno povezana s travmo.

Jasmina Šepetavc