Danes velja zajček Dolgoušček za lik, ki na lestvici najpopularnejših ameriških likov iz risank zaseda tretje mesto, takoj za Supermanom in miškom Mikijem. Foto: Wikipedia
Danes velja zajček Dolgoušček za lik, ki na lestvici najpopularnejših ameriških likov iz risank zaseda tretje mesto, takoj za Supermanom in miškom Mikijem. Foto: Wikipedia
Zajček Dolgoušček
Pravijo, da je režiser serij Looney Tunes Chuck Jones navdih za Dolgouščkovo sproščeno grizljanje korenčka - navadno v ležeči ali polsloneči pozi - dobil med gledanjem filma It Happened One Night (Zgodilo se je neke noči), ko v enem izmed prizorov Clark Gable hitro prežvekujoč korenje napihnjeno razlaga svoji prijateljici, kakšna so pravila uspešnega štopanja Foto: AP

Givens je v svoji 60-letni karieri kot animator delal za vse najpomembnejše studie: Disney, Warner Bros in Hanna-Barbera. Risal je številne slavne animirane junake, kot so Tom in Jerry, Daffy Duck, Alvin in veverički ter Popaj.

Njegova prva prava služba je bila pod okriljem studia Disney, kjer je sodeloval pri animiranju Sneguljčice in Donalda Ducka. Leta 1940 je prestopil k Warner Brothers, kjer je zaslovel po zaslugi sprememb, ki jih je dodal liku Bugsa Bunnyja - predrznega zajca, ki ga Slovenci poznamo kot Zajčka Dolgouščka.

Pred Givensovimi popravki so animatorji novi lik sivega zajca odpisali kot "preveč srčkanega" za tip animacije, ki ga je studio skušal gojiti. V poznejšem intervjuju za Animation Archive je Givens povedal, da so bile prve risbe Dolgouščka bolj ali manj samo "Daffy Duck v zajčji preobleki."

Givensova predelava lika je postala prva uradna maskota zajca, ki je postal sinonim za franšizo Looney Tunes.

Looney Tunes: ob njih so odraščale cele generacije
Filmska družba Warner Bros je začela snemati kratke risanke Looney Tunes v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Takrat je večina hollywoodskih studiev snemala kratke risanke, ki so jih kinematografi prikazovali na začetku predstav pred celovečernimi filmi, vendar so bile risanke Looney Tunes pri gledalcih najbolj priljubljene.

Prvim junakom šestminutnih zabavnih zgodb, kot so Zajček Dolgoušček, ki ga zlepa nobena stvar ne spravi s tira, Racman Tepko (Daffy Duck), ki ga prav vsaka stvar spravi s tira, in Pujsasti pujsek, ki tako prisrčno pojecljava, so se v naslednjih štiridesetih letih pridružili Tasmanski vrag, Cestni dirkač, Kojot, Čivkec, Silvester in mnogi drugi. Pozneje so se serije preselile na TV-zaslone in ameriško občinstvo je lahko ob sobotnih jutrih spremljalo njihove vragolije, vse dokler v 80. letih zanimanje za risane junake ni začelo upadati in so jih umaknili iz programa.

"Uradno" se je Dolgoušček prvič na televiziji pojavil leta 1940 v filmu A Wild Hare, kjer ležerno pride iz svoje luknje, medtem ko ga lovi njegov oboroženi 'naravni sovražnik' Elmer Fudd in ga iz oči v oči vpraša: "What's up, Doc?" ("Kaj zdej, dohtar?"). Pozneje je prav ta stavek postal njegova tipična fraza, ki jo je uporabljal, ko je bil lovljen, a nikoli ulovljen.