Farocki si je v svoji 45-letni karieri prislužil status status ene osrednjih figur moderne kinematografije. Njegovo filmsko ustvarjanje je zaznamovalo pisanje kot način premišljevanja - analitično, aforistično in tudi jedko ali razkrajajoče. Številna njegova filmska dela so se posvečala produkciji slik in vprašanju, kako skoznjo nastajajo zgodovina in zgodbe.

Kot je zapisal filmski kritik Christoph Huber, se veliko Farockijevih kratkih in dolgih filmov ali videodel ukvarja s "Sitnostmi s slikami" - kot je tudi naslovil eno izmed svojih "telekritik" - na televiziji. Začarani krog, v katerem se je znašel, ko je delal na televiziji, je v reviji Filmkritik režiser opisal: "Ko sem delal na televizijski postaji in vsak dan prišel domov ob petih, sem bil tako izčrpan, da nisem mogel početi drugega kot gledati televizijo."

V filmih se je Farocki lotil tudi produkcije erotičnih slik (Slika, 1983) in se posvetil učinkovanju naslovnice največjega bulvarskega časopisa v Nemčiji - Bild. Poleg prikazovanja slik sta Farockija vedno zanimala družba in življenje samo, ki ga usmerjajo mediji.

Med njegova pomembnejša dela sodijo še filmi Slike sveta in vanje vpisana vojna (1988), Videogrami revolucije (1992) in Stvarniki nakupovalnih svetov (2001).

Farocki je poleg filmov snemal tudi filmske serije. O svojem ustvarjanju je zapisal: "Sam se držim morda še nekoliko staromodnih predstav o filmu, ki pravijo, da je pravzaprav pomembno to, da v filmu povemo tisto, česar ne bi mogli povedati, če bi imeli samo papir in svinčnik ali če bi samo slikali."

Revija Kino! je ob lanski Farockijevi retrospektivi izdala tudi posebno številko z izborom njegovih esejev.