Turški režiser Orcun Behram med zahvalnim govorom na podelitvi nagrad. Foto: Špela Jambriško/Grossmannov festival
Turški režiser Orcun Behram med zahvalnim govorom na podelitvi nagrad. Foto: Špela Jambriško/Grossmannov festival

Med nominiranci za hude mačke so bili še francoski Ugriz (La morsure) v režiji Romaina de Saint-Blanquata, italijanski Vodnjak (The Well) v režiji Federica Zampaglioneja ter španski Ti nisi jaz (Tú no eres yo), ki sta ga režirala Marisa Crespo in Moisés Romera. Njunemu filmu je žirija za celovečerce, ki so jo sestavljali Mladen Djordjević, Andrej Košak in Matjaž Javšnik, namenila posebno omembo.

Marisi Crespo in Moisésu Romeri je film Ti nisi jaz prinesel posebno omembo žirije. Foto: Špela Jambriško/Grossmannov festival
Marisi Crespo in Moisésu Romeri je film Ti nisi jaz prinesel posebno omembo žirije. Foto: Špela Jambriško/Grossmannov festival

Pogreb ali izjemno režijsko potovanje
Skozi zmagovalni film Pogreb (Cenaze) sledimo šoferju mrliškega voza Cemalu, ki mu ponudijo čuden posel. Truplo mlade Zeynep, ki je bila žrtev krutega umora, mora mesec dni skrivati v planinah, potem pa ga odpeljati na pogreb. Cemal privoli, a kmalu se začne spraševati o motivih tako nenavadnega naročila, pa tudi o tem, ali je Zeynep v resnici mrtva.

Žirija za celovečerni film je o letošnjem zmagovalcu zapisala, da je to izjemno režijsko potovanje, ki gre od body horrorja prek ljubezenske zgodbe do zombijevske nekrofilije in uspešno razkriva ustroj turške patriarhalne družbe. Road trip, ki nastavi ogledalo trgovcem s smrtjo.

"Behramova grozljivka je precizna obsodba turške patriarhalne družbe, ki zlorablja in si podreja ženske. V svoji kritiki je dovolj dosleden, da 'odpustka' ne nameni niti svojemu protagonistu: Cemal je tako zaverovan v svojo predstavo o Zeynap in o sebi kot njenem rešitelju, da je pripravljen privoliti v nezamisljiva grozodejstva. Njegovo razumevanje 'rešitve' dekleta je samo druga oblika posedovanja. Cansu Türedi, osedlana z na prvi pogled enodimenzionalno vlogo zombija, je pravo odkritje; iz okorne klade se postopoma levi v nekaj veliko bolj ... če že ne človeškega, pa vsaj lucidnega," pa je o filmu že pred tem zapisala MMC-jeva filmska kritičarka Ana Jurc.

Ko znova vznikne strah pred staro legendo o jedcu duš
Občinstvo je najbolj navdušil francoski Jedec duš (Le mangeur d'âmes), ki ga podpisuje avtorski tandem v sestavi Alexandre Bustillo in Julien Maury. V gorski vasici se zgodijo kruti umori. Policistka, ki jih preiskuje, združi moči s kolegom, ki se ukvarja s primerom izginulih otrok, saj vse kaže, da sta zadevi povezani. Zaradi umora se v vasici spet pojavi strah pred staro legendo o jedcu duš.

Tudi Ano Jurc je med peterico nominirancev ta film najbolj navdušil. "Film, ki že z naslovom sugerira lov na nadnaravno pošast, v svojih najboljših trenutkih deluje kot boleče iskren portret izpraznjenosti in brezciljnosti obubožanega podeželja, kjer frustracije neizogibno prerastejo v nasilje. (...) Smo v polju folklorno obarvane grozljivke ali galske kriminalke? Ni težko predvideti, da gre groza toliko bolj do kosti, kadar je v domeni 'samo' človeškega ... Bustillo in Maury se tokrat odpovesta priložnosti za vizualizacijo najbolj skrajnega nasilja, a, zanimivo, v njunih rokah tudi prizori praznih, odsluženih sob za mučenje ne delujejo nič manj srhljivo," je med drugim zapisala o Jedcu duš.

Hrupni maček za belgijsko-francosko koprodukcijo
Tudi tokrat so na festivalu podelili hrupnega mačka, s katerim nagradijo najboljši glasbeni dokumentarec. Zmagala je belgijsko-francoska koprodukcija Glasba za državni udar (Soundtrack to a Coup d'Etat) v režiji Johana Grimonpreza.

"Glasbeno-politični ali bolje politično-glasbeni dokumentarec Glasba za državni udar neprizanesljivo in redko videno razgalja razmerje med sodobno glasbo in politiko skozi zgodovino ameriškega jazza in ključnega dogodka dekolonizacije, osamosvojitve Konga leta 1960, od kolaboracije dobrega starega Satchma z ameriškim propagandnim radijem Glas svobode do direktne akcije Maxa Roacha in Abby Lincoln v protestu proti od ZDA naročenega umora legalnega predsednika vlade Patrica Lumumbe: izjemno," je zapisala žirija v sestavi Igor Vidmar, Vinko Barić in Mitja Hlupič. Posebne omembe je bil deležen britanski film Crass – zvok svobode govora (Crass - The Sound of Free Speech), ki ga je režiral Brandon Spivey.

In še nagrada melies d'argent ter Slakov hudi maček
Nagrado Evropske federacije festivalov fantastičnega filma za najboljši evropski fantastični kratki film, imenovano melies d'argent, je prejel španski film Ograja Sama Ortija. "Pogumen film, ki nastavi ogledalo današnji družbi in priča o absurdnosti vojne, vse skupaj pa podkrepijo pretresljive vizualije in ganljivi liki," je zapisala žirija, ki so jo sestavljali Julian Richards, Loic Tanson in Dejan Babosek.

Tudi na 20. Grossmannovem festivalu so podelili vinskega šampiona hudi maček. Ta je šel tramincu 2023, ki so ga pridelali v Vinu Plemenič. Na posnetku je Matej Plemenič. Foto: Špela Jambriško/Grossmannov festival
Tudi na 20. Grossmannovem festivalu so podelili vinskega šampiona hudi maček. Ta je šel tramincu 2023, ki so ga pridelali v Vinu Plemenič. Na posnetku je Matej Plemenič. Foto: Špela Jambriško/Grossmannov festival

Ista žirija je podelila tudi Slakovega hudega mačka za najboljši kratki film, ki je šel v roke ruske produkcije Pripnite pasove Mikhaila Morskova in Vitalija Dudke. Po mnenju žirije gre za družbeno satiro, ki razkriva človeško naravo v izjemni situaciji, podkrepljeni z drzno uprizoritvijo, ki razburljivo zgodbo pove v enem kadru. Posebne omembe nagrade melies d'argent je bil deležen francoski kratkometražec Plačilo v mesu Tomasa Palombija, posebne omembe Slakovega hudega mačka pa hrvaški film Zaščita pred škropljenjem, ki sta ga režirala Luka Hrgović in Dino Julius.

Na lanskem Grossmannovem festivalu je slavila belgijska grozljivka Megaloman v režiji Karima Ouelhaja, ki spremlja hčer in sina zloglasnega serijskega morilca iz 90. let prejšnjega stoletja.