Predfilm, ki je pozneje dobil ime Cloverfield in več spletnih interpretacij kot kaka Shakespearjeva tragedija, začne prizor neke zasebne zabave v New Yorku, ki jo prekine neznanski trušč z ulice. Pogled skozi okno razkrije, da je zunaj sodni dan. Po še eni ogromni eksploziji z Manhattna na ulico zgrmi nekakšen "meteor", za katerega se izkaže, da je odrezana glava Kipa svobode. In ne, ni bil potres ... potres ne bi rjovel.
Vse skupaj je videti, kot da je bilo posneto z domačo kamero, podobno kot pred leti Čarovnica iz Blaira. Na koncu je le datum premiere (ali konca sveta?): 18. januar 2008.

Pričakovanja že tako radovednih ljudi je še spodbodlo ime producenta. J. J. Abrams ni le režiser Misije: Nemogoče III (in kmalu tudi filmske adaptacije Zvezdne steze), ampak tudi genij, ki stoji za tv-serijama Alias in Skrivnostni otok (še posebej slednja se rada ukvarja z nejasnimi namigi in s pošastmi, ki se plazijo po goščavi).

Še igralci niso natančno vedeli, kaj snemajo
Treba je razumeti, da je bilo projekt takih razsežnosti v času, ko je večina filmov prej piratsko na spletu kot v kinih, neznansko težko skrivati tako dolgo. Že julija sta The Hollywood Reporter in Variety poročala, da v New Yorku za "skromnih" 30 milijonov dolarjev snemajo film katastrofe, nihče pa ni vedel, kdo naj bi v njem nastopal. Igralce so namreč iskali v največji tajnosti: nikomur niso pošiljali scenarija, le vprašanje, ali hočejo sodelovati ali ne. Na avdicijah so morali vaditi "lažne prizore", ki jih nato v pravem scenariju sploh ni bilo. Pozneje, med snemanjem, igralci niso smeli obdržati nobenih strani iz scenarija, ki so jih dobivali le za en dan vnaprej in so bile zavarovane proti fotokopiranju.

Učna ura za oglaševalce
Ugibanja so uhajala izpod nadzora; večina ljudi ni verjela, da bo filmu naslov Cloverfield (Polje deteljic), ker je to ime ulice, kjer ima J. J. Abrams pisarno, ampak raje kaj bolj bombastičnega, denimo Monstrous, Rampage, Voltron ali Overnight. Pojavili so se plakati z obglavljenim Kipom svobode. Kakor koli že, za kampanjo je očitno stal podoben veleum kot tisti, ki je pred leti sprožil histerijo okoli že omenjene Čarovnice iz Blaira; tudi Cloverfield je za vzbujanje zanimanja uporabil internet.

King Kong je preveč benigen!
Prvi pravi namig je ponudil sam Abrams: na stripovski konvenciji Comic Con je izjavil, da pogreša "filmsko pošast". "Na Japonskem sem videl celo goro plastičnih Godzill in pomislil, da Američani poleg King Konga potrebujemo tudi kakšno "svojo" pošast. King Kong je 'luštkan', jaz bi raje kaj groznega in poblaznelega."

Še vedno ne izdavijo ne bu ne mu
Šele zadnji mesec režiser Matt Reeves daje intervjuje, pa še to le peščici znanstvenofantastično specializiranih spletnih strani. O sami zgodbi ni povedal ničesar, le o njenem "okvirju": v roke vlade pridejo posnetki nekega Newyorčana, ki je skušal preživeti grozljivi napad nekakšne - prav smo imeli - pošasti. "Dandanes ljudje o filmu vedo že vse, preden sploh pride v kinematografe. Hoteli smo se vrniti v čase, ko si videl predfilm v kinu in rekel: Vauuuu, kaj je bilo pa to?!"

Reeves pravi, da asociacije na 9/11 ob gledanju filma ne bodo naključne: "Godzilla je bil produkt atomske bombe, Cloverfield pa na plan privleče strahove in nevroze današnjega časa: ves čas se nam zdi, da moramo dogajanje okrog sebe dokumentirati in ga objavljati na YouTubu."

Ne spreglejte podaljšane različice predfilma na desni.

Ana Jurc