Dva meseca po aretaciji in številnih protestih filmarjev po vsem svetu so iz teheranskega zapora izpustili večkrat nagrajenega iranskega režiserja Džafarja Panahija.
Režiserja naj bi zaprli, ker je na lanskih spornih predsedniških volitvah izrazil podporo opozicijskemu vodji Miri Hoseinu Musaviju. Izpustili naj bi ga po plačilu 200.000 ameriških dolarjev varščine, njegov primer pa je predan revolucionarnemu sodišču. Kot poroča iranska tiskovna agencija Irna, se režiser še vedno ni povsem izognil sodnemu procesu.
Panahi je svoj protest proti priporu pred tednom dni začel izražati z gladovno stavko. Režiser, čigar filmi veljajo za družbenokritične, je znan kritik iranskega vladnega sistema.
Pisatelja in režiserja so skupaj z družino aretirali marca, iranske oblasti pa so zatrjevale, da aretacija ni politične narave. Njegovo družino so izpustili kmalu aretaciji.
Nesojeni član canske žirije
Panahi je dobro poznan občinstvu prestižnih filmskih festivalov v Benetkah in Berlinu, kjer je bil tudi nagrajen, letos pa bi moral sedeti tudi med člani žirije canskega festivala. Režiserju v bran so se oglasili številni filmski režiserji po svetu in pozvali Iran, da ga izpusti iz pripora. Le nekaj dni nazaj se je ganljivo zanj zavzela Juliette Binoche, ko je v Cannesu prevzela palmo za najboljšo igralko.
V Cannesu je o Panahijevem novem projektu spregovoril tudi režiser Abas Kiarostami in povedal, da ne razume, kako je lahko film kriminalno dejanje.
Znano ime priznanih filmskih festivalov
Panahi in Kiarostami se dobro poznata, sej je bil prvi nekoč pomočnik drugega. Danes je Panahi eden najbolj znanih režiserjev iranskega 'novega vala'. Pred 15 leti je bil v Cannesu nagrajen s palmo za najboljši režijo, leta 2000 pa prejel nagrado žirije. Isto leto mu je prineslo še beneškega zlatega leva, kot že rečeno, pa je slavil tudi na Berlinalu, kjer je za film Ofsajd leta 2006 osvojil srebrnega medveda.
Gost ljubljanskega Liffa
Panahi se je istega leta mudil tudi v Sloveniji na filmskem festivalu Liffe, kjer je predstavljal prav Ofsajd, zgodbo o iranskih nogometnih navijačicah, ki jim je prepovedan vstop na stadion. Film je v Ljubljani osvojil nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic.