Oglas
Igralec, ki bo letos dopolnil 61 let, je boksarsko uspešnico režiral, produciral, zanjo napisal scenarij in v njej zaigral v glavni vlogi. Stallone pravi, da je "zgodba o Rockyju" - tokrat že šesta - zanj nepreklicno končana.
Upokojeni Rocky zadnjič v ringu"Želim si le, da bi si Rockyja zapomnili, da bi si zapomnili njegovo zapuščino - tekanje po stopnicah, glasbo iz filmov," pravi Sylvester, ki je prvi film o boksarju Balboi posnel leta 1976. Film je bil nominiran za devet oskarjev, dobil pa je tri, med katerimi sta bila tudi najbolj zaželena kipca - za najboljšega režiserja in najboljši film. Šesti film o junaku iz boksarskih ringov se vrti okoli upokojenega Rockyja, vdovca, ki živi v Philadelphii, kjer ima restvaracijo Adrian's. V boksarski ring ga spet zvabi neka televizijska oddaja, v kateri namignejo, da bi bil mladi Rocky v ringu prav gotovo boljši od trenutnega šampiona Masona Dixona.
Kaj se je na Muza Daghu zgodilo leta 1915?
Stallone pa že napoveduje svoj naslednji projekt, ki ne bo nič manj krvav, "a z več možgani", kot so komentirali v ZDA. Sly zelo resno razmišlja, da bi posnel film po leta 1934 izdanem kontroverznem romanu Štirideset dni na Muza Daghu, v katerem je avstrijski pisatelj Franz Werfel opisal turški pokol armenske skupnosti leta 1915. Stallone pravi, da bi bil to "epski film o popolnem uničenju neke civilizacije".
Turki so že na preži
Werflov roman je ob izidu razburkal javnost, zelo negativno pa so se nanj odzvali Turki, ki omenjenega genocida nikoli priznali kot zgodovinsko dejstvo. Zveza Boj proti priznanju armenskega genocida je Stallonu zato že poslala protestna pisma, v katerih ga jezno poziva, naj se nikar ne loti snemanja filma. "Roman je poln laži, saj je njegov avtor dobival infromacije od nacionalistično in najbolj radikalno usmerjenih Armencev," pravi predsednik zveze Savas Egilmez. Stallone pa odgovarja: "To je vroča zadeva. Turki Armence pobijajo že skoraj sto let."
To ne bo prvi filmski poskus
Že kmalu po izidu romana Štirideset dni na Muza Daghu se je šušljalo, da naj bi po knjigi posneli film. Turška vlada je takrat pritisnila na ameriško zunanje ministrstvo, naj studiu MGM prepove snemanje. Po še nekaj jalovih poskusih različnih filmarjev, da zgodbo o pokolu prenesejo na filmski trak, so leta 1982 posneli nizkoproračunski film, ki pa ga ni videlo veliko gledalcev. Če se bodo želje uresničile Stallonu, bo verjetno precej drugače, a Sly lahko pričakuje veliko hude krvi v Turčiji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje