Mojstrovina ruskega pisatelja Mihaila A. Bulgakova Mojster in Margareta je poleg odrskih doživela že več filmskih uprizoritev - v sedemdesetih in osemdesetih sta se pojavili dve poljski in ena jugoslovansko-italijanska različica, Rusi so se s svojim literarnim magom prvič "spopadli" šele predlani - in menda uspešno prekinili prekletstvo, ki naj bi viselo nad ekranizacijo romana (vsi prejšnji poskusi so bili namreč polomije). V Rusiji zelo dobro sprejeta serija režiserja Vladimirja Bortka na naše male zaslone oziroma drugi program TV Slovenija prvič prihaja vsako nedeljo ob 21.00.

V nadaljevanki, ki so jo snemali devet mesecev, je nastopilo več kot petdeset igralcev, v glavnih vlogah pa so Aleksander Galibin (Mojster), Valentin Gaft, Ana Kovalčuk (Margareta), Sergej Berzukov in drugi. Sicer pa ekranizacija debelih ruskih "bukel" ni nova ideja: že lani smo gledali TV-priredbo Idiota po romanu F. M. Dostojevskega in letos Gogoljeve Mrtve duše, Rusi pa napovedujejo tudi priredbe Bratov Karamazovih (Dostojevski), Heroja našega časa (Lermontov), biografsko nadaljevanko o literatu Jesenjinu itd.

Roman M. Bulgakova je nenavadna zgodba o ljubezni, junaštvu in strahu ter obenem tragedija, v kateri si stojijo nasproti dobro in zlo, Bog in Hudič.

Spretno prikriti politični diskurz
Bulgakov, ki je zaradi obolenja ledvic umrl leta 1940, svojega najbolj slovitega dela nikoli ni do konca izpilil, do bralcev pa je tako ali tako prišel šele 26 let pozneje, ko ga je časopis Moskva izdal v obliki (cenzorsko "očiščenega") podlistka. Ker je bilo roganje Stalinovi oblasti ali pa celo kritika te takrat poteza, kaznovana z enosmerno vozovnico v najbližji gulag, je Mojster in Margareta zelo metaforično, s simboliko prežeto delo, ki se vseeno dotika takrat napol tabuirane teme, življenja evangelistov, ki so svetu poročali o Kristusovem življenju.

Bližje resnici, kot bi si morda želeli
Časnik Nezavisina Gazeta je po ruski premieri nadaljevanke med drugim zapisal tudi, da je Bulgakovova literarna kritika totalitarizma v sodobni Rusiji tako priljubljena tudi zato, ker se nekatere stvari vendarle niso spremenile toliko, kot je videti na prvi pogled. Ruski narod je po mnenju kolumnista še vedno odvisen od ukazov, potez in razpoloženja Vladarja, velikega brata, pa čeprav ta kot diktatorska figura ne obstaja več - zavzel je le bolj liberalno obliko.

Večno mlada Margareta
S svojo nenavadno zgodbo je Bulgakov navdihnil marsikaterega ustvarjalca, med njimi tudi jugoslovanskega režiserja Aleksandra Petrovića, ki je v sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja posnel istoimenski film. Ta je prišel na črni seznam tedanje partijske politike, doživel pa nedeljeno priznanje domačega in svetovnega občinstva potem, ko je bil končno prikazan. Pred kratkim pa smo si lahko v Mestnem gledališču ljubljanskem ogledali zelo moderno in stilizirano postavitev dela, kakor si jo je zamislil režiser Jernej Lorenci.