Divje modro onostranstvo je Hercog snemal tudi pod polarnim ledom. Foto: Kinodvor
Divje modro onostranstvo je Hercog snemal tudi pod polarnim ledom. Foto: Kinodvor
Divje modro onostranstvo
Prebivalci planeta Divje modro onostranstvo so prišli na Zemljo, a si na njej ne morejo ustvariti novega življenja. Foto: Kinodvor
Divje modro onostranstvo
Prvi pomembnejši Herzogov film je Tudi škratje so začeli majhni. Foto: Kinodvor

Film je znanstvenofantastična pravljica, ki govori o tem, da so naši poskusi, da bi kje drugje našli primeren prostor za bivanje, obsojeni na neuspeh. Samo eno Zemljo imamo, svari nemški režiser, ki je za film napisal tudi scenarij.

Posebna v Divjem modrem onostranstvu je tudi glasba, ki jo je napisal nizozemski čelist Ernst Reijseger, glas in glasbila pa dodala senegalski pevec Mole Sylla in sardinska zasedba Tenore & Cuncordu de Orosei. Kombinacija glasbe in podvodnih posnetkov spominja na nebeški balet, je zapisal eden izmed kritikov revije Variety. Zasluge za to si ob režiserju lastijo avtorji fotografije Tanja Koop, Henry Kaiser in Klaus Scheurich, montažer Joe Bini in avtor obdelave zvoka Joe Crabb.

Igralci pod polarnim nebom in nad Zemljo
Herzog je igralce, med katerimi so Brad Dourif, Donald Williams, Ellen Baker, Franklin Chang-Diaz in Shannon Lucid, poslal v ekstremne razmere. Del igralske ekipe v vesoljskem plovilu kroži okoli Zemlje, ki je iz neznanega vzroka postala neprimerna za življenje, del pa jih je pod morsko gladino, kamor so prispeli s podvodnega planeta Divje modro onostranstvo. Novi prebivalci Modrega planeta si poskušajo na Zemlji ustvariti novo življenje, a so se njihovi poskusi izjalovili. O tem izpod polarnega ledu, kjer je njegov filmski dom, pripoveduje Brad Dourif, ki napove tudi neuspeh poskusom, da bi si v vesolju našli nov dom.

"Film je umetnost nepismenih"
Herzoga imajo številni za enega najbolj obsedenih, čudaških in spornih režiserjev v vsej filmski zgodovini, pišejo v Kinodvoru, kjer kot utemeljitev pridajajo podatek o njegovem filmu Fitzcarraldo. Izdelek, posnet leta 1982 po resničnih dogodkih, namreč prinaša prizor, kako najeto indijansko pleme po strmem pragozdnem hribu navzgor vleče podobo orjaške železne barke.

Romantični prerok novega nemškega filma sedemdesetih ima tudi sam nekaj precej nekonvencionalnih idej o filmih, tem, kaj naj bi predstavljali, in kaj odkrivajo. "Film pozna globlje plasti resnice, govorimo lahko tudi o poetični, zamaknjeni resnici. Taka resnica je skrivnostna in se izmika razlagi, dosežemo jo lahko le s pomočjo potvarjanja, domišljije in stilizacije," je prepričan avtor, čigar opus med drugim zajema filme Tudi škratje so začeli majhni, Stekleno srce, Lekcije teme in Moj najljubši sovražnik.