Čeprav uradno programa še niso razkrili, so v zadnjih dneh iz Francije začele curljati tudi prve uradne potrditve o udeležbi. Revija Variety tako denimo piše, da bodo v Cannesu zunaj tekmovalnega sporeda predvajali BFG (Velikega dobrodušnega velikana), ekranizacijo slavnega mladinskega romana Roalda Dahla, ki jo je režiral Steven Spielberg. Težko pričakovana adaptacija, v kateri ima glavno nalogo letošnji oskarjevec Mark Rylance, pa še zdaleč ne bo edina hollywoodska produkcija na francoski rivieri.

Uradno je bilo prav tako že potrjeno, da v Cannes prihaja srhljivka Money Monster v režiji Jodie Foster; George Clooney bo v njej igral vpadljivega finančnega svetovalca s televizije, ki ga za talca vzame obupan moški, ki je pri vlaganju na borzi poslušal njegove nasvete.

Vse so še ugibanja
Čeprav otvoritveni film in nekaj posebnih projekcij tradicionalno vsako leto razkrijejo v marcu, pa je uradna selekcija stoodstotno potrjena šele nekje do sredine aprila, ko Thierry Frémaux uradno oznani svoj izbor. Večina distributerjev, ki je o tem - anonimno - govorila z novinarjem Hollywood Reporterja, za zdaj še čaka na odločitev komisije. Še posebej francoske ekipe pogosto pustijo čakati do zadnjega hipa, po navadi do večera pred javno razglasitvijo.

Močan kandidat je gotovo novi film Woodyja Allena, idealna bera za Cannes; njegov letošnji podvig je naslovljen Cafe Society, predvidljivo zvezdniška igralska zasedba pa med drugim šteje Kristen Stewart, Brucea Willisa in Jesseja Eisenberga. Neuradno naj bi Cafe Society predvajali zunaj tekmovalnega sporeda, medtem ko številni napovedujejo, da se bo za zlato palmo potegovala drama The Last Face v režiji Seana Penna. V glavnih vlogah nastopita Charlize Theron in Javier Bardem kot humanitarna delavca, ki se zaljubita na misiji v Liberiji.

Med britanskimi filmi, ki so med najverjetnejšimi kandidati za tekmovalni spored, velja omeniti mojstra odbitih grozljivk Bena Wheatleyja in njegovo kriminalno dramo Free Fire, ki se dogaja v sedemdesetih letih. Iz upokojitve se menda s filmom I, Daniel Blake, dramo o poškodovanem tesarju in materi samohranilki, ki se iz meseca v mesec prebija s pomočjo socialne podpore, vrača večni ljubljenec Cannesa Ken Loach.

Španski veteran Pedro Almodóvar bi lahko v Francijo prijadral s še eno dramo o močnih ženskih likih, Julieto, hollywoodski veteran Paul Verhoeven pa bi lahko za zlato palmo tekmoval s srhljivko Elle z Isabelle Huppert na čelu. Predvideno osrednjo selekcijo zaokrožijo še večna canska favorita, brata Dardenne (The Unknown Girl), Kanadčan Xavier Dolan (It’s Only the End of the World) in Iranec Asghar Farhadi, ki svojega prijavljenega filma sicer še ni naslovil.

Seveda bodo Francozi gotovo poskrbeli tudi za močno domačo konkurenco. Po zlati palmi bi lahko segla Bruno Dumont (s kostumsko komedijo Slack Bay) ali pa Olivier Assayas, ki je za film Personal Shopper prav tako rekrutiral Kirsten Stewart. Lepe možnosti za osrednji program imata tudi režiserja Arnaud des Pallieres (v filmu Orpheline bomo videli Adele Exarchopoulos in Gemmo Arteton) in Bertrand Bonello, ki je v Paris Is Happening načel potencialno kontroverzno zgodbo o marginaliziranih mladeničih, ki se odločijo za bombni napad.

Oskarjevske favorite studii še skrivajo
Variety špekulira še, da bi se mesto v tekmovalni sekciji lahko izmuznilo Dancu Nicolasu Windingu Refnu, ki je svojo grozljivko The Neon Demon napovedoval že dalj časa. Festivalski direktor Thierry Fremaux si seveda na vse pretege prizadeva izboriti težko pričakovano zgodovinsko dramo Martina Scorseseja Silence.

Na koncu so tu tudi prvi filmi iz naslednje sezone nagrad, denimo Manchester By the Sea (r. Kenneth Lonergan) ali pa Snowden (r. Oliver Stone), ki pa jih bodo distributerji najverjetneje prihranili za drugo polovico leta in s tem povečali njihove možnosti za oskarje.

Zanimiva izbira predsednika žirije
Predsednik žirije letošnje izdaje festivala v Cannesu bo George Miller, režiser lani tako hvaljene, od mrtvih obujene franšize Pobesneli Max - in prvi Avstralec na čelu festivalske žirije v Cannesu. Nekateri zagovorniki umetniškega filma se že zgražajo, saj Miller ne podpisuje le Maxa, temveč tudi komedijo Čarovnice iz Eastwicka, in kar je v očeh filmskega snoba še "huje", film Babe, v katerem nastopa govoreči pujs (a ne pozabimo, da je bil film nominiran za sedem oskarjev).