Festival, ki je bil na Goethejevem inštitutu in na Univerzi Kalifornija Los Angeles (UCLA), je namenjen seznanjanju s kulturno raznolikostjo Jugovzhodne Evrope in vzpodbujanju kulturne menjave s prikazovanjem filmov z območja. Na festivalu so sodelovale Albanija, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Grčija, Madžarska, Makedonija. Moldavija, Črna gora, Romunija, Srbija, Slovenija in Turčija.

Filmske kritike, ki so sodelovali na festivalu, je navdušila ljubezenska zgodba med avtomehaniškim vajencem in ženo krajevnega kriminalca v Gornji Radgoni, nagrado občinstva pa je prejel bolgarsko-albanski film Ločitev po albansko, skupaj z romunskim filmom Dvigalo.

Ločitev na ukaz
Ločitev po albansko pripoveduje o uničujočem vplivu diktatorja Enverja Hohxe na posameznike. Leta 1953 je namreč ukazal razdreti zakone albanskih moških z ženami iz držav vzhodne Evrope, ki jih je obtožil vohunstva. Film, ki je dobil tudi nagrado za najboljši dokumentarni film, je režirala Bolgarka Adela Peeva.

Še vedno aktulana tema
Romunski režiser George Dorobantu je s filmom Dvigalo posnel zgodbo o dveh najstnikih, ujetih v dvigalu. Film, narejen z rekordno nizkim proračunom, je v Los Angelesu dobil tudi posebno priznanje za novinca. To priznanje je dobil tudi dokumentarni film španske režiserke Monice Lleo z naslovom Na koncu predora, ki govori o Bosni in Hercegovini pred vojno v 90. letih prejšnjega stoletja in o ohromitvi te države v sedanjosti.