Film je tako na štirih festivalih, ki se jih je udeležil, prejel kar štiri nagrade, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra.

Nagrado za najboljši film v Bariju je Krogom prisodila žirija občinstva, ki jo sestavlja 50 gledalcev, predseduje pa ji producent Ulrich Felsberg, ki je med drugim produciral tudi filme Kena Loacha in Wima Wendersa.

Krogi niso film o vojni, ampak o soočanju s preteklostjo
Film Krogi, ki je bil premierno prikazan na filmskem festivalu Sundance, kjer je osvojil posebno nagrado žirije, je zgodba o petih ljudeh, ki jih povezuje tragični dogodek. Po 12 letih se mora vsak izmed njih na svoj način soočiti s preteklostjo.

Je sploh smiselno biti junak?
Film temelji na resničnem dogodku. Srđan Aleksić, ki je bil vojak v vojski Republike srpske, je januarja 1993, med kratkim dopustom v domačem mestu Trebinje umrl, ko je svojega prijatelja Alena Glavovića, etničnega Bošnjaka, poskušal zaščititi pred skupino vojakov Vojske Republike srbske. Namesto Alena so se vojaki spravili na Srđana, ki je za posledicami napada umrl nekaj dni pozneje. Srđan je za svoje dejanje posmrtno prejel najvišja odlikovanja tako v BiH-u kot tudi v Srbiji.

Film se s tem dogodkom začne, nadaljuje pa se 12 let pozneje in govori o usodah ljudi, ki so bili povezani s Srđanom (v filmu nosi ime Marko): o Harisu, ki ga je Marko rešil pred napadom vojakov, o Nadi, Markovem dekletu, Ranku, Markovem očetu, Nebojši, zdravniku in Markovem prijatelju, ki je v kavarni samo opazoval, kako so vojaki pretepali in ubili Marka ...

Zgodba, ki le počasi razkriva, kakšno vez je imel vsak lik s pokojnim Markom, govori o posledicah junaškega dejanja. Ali je junaško dejanje nesmiselno ali zaradi njega lahko pozneje pride do določena moralnih dejanj? Je sploh smiselno biti junak? Ali se nas junaška dejanja in človečnost dotaknejo in spodbujajo k dobrim delom? Ali je biti junak skoraj tako kot biti norec? Je življenje, ki ga žrtvuješ za to, da bi rešiš drugo življenje, vredno toliko kot kamen, vržen v prepad?

Lepota opustošene, skope pokrajine
"Golubović in njigov direktor fotografije, Aleksandar Ilić, imata dobro oko za skopo pokrajino, in s čudovitimi kompozicijami v njej najdeta lepoto," je o filmu po premieri na festivalu Sundance zapisal The Hollywood Reporter. "Kamera ostaja pri miru, da ne bi zmotila ali prenapihnila tkiva življenj, ki se odvijajo pred nami. Ko do odrešitve in odpuščanja končno pride, je, kot da bi skozi zatohel prostor zapihal svež veter. (...) Čeprav je tempo preudarjen in film bolj brbota, kot da bi zavrel, bodo izvrstni igralci in tradicionalna veščina delanja filmov iz Krogov naredila zanimiv prispevek k festivalskim programom."

"S tem, da se premika od ene zgodbe k drugi in nazaj, Golubović svoje like ujame iz različnih kotov ter tako ujame bolečino, občutek nepovratne izgube, krivdo in moralne dileme, s katerimi se morajo junaki spopadati, in se ob tem sprašuje, ali se je kateri od njih sploh česa naučil," so nedavno pisali pri Screen Daily. "Spotoma se dotakne številnih občutljivih točk; s prstom, denimo, pokaže na krivdo tistih, ki se niso upali vmešati, ko bi se morali, ali pa pusti, da se v očeh Harisove žene izriše sled prezira, ko vidi svojega moža v paniki."

Poleg nagrad v Bariju in Salt Lake Cityju je film, v katerem nastopajo Leon Lučev, Aleksandar Berček, Nebojša Glogovac, Hristina Popović in Vuk Kostić, prejel tudi nagrado ekumenske žirije na 63. Berlinalu in nagrado občinstva na mednarodnem filmskem festivalu v Sofiji.

Film sta sofinancirala Slovenski filmski center in sklad Eurimages, kot slovenski producent je pri nastajanju filma sodeloval Vertigo/Emotion film.

Počakati bomo morali do novembra
Film bo v Sloveniji prikazan v sklopu Festivala slovenskega filma ter na ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu.