V dveh dvoranah te prestižne institucije bodo ob pomoči Slovenske kinoteke in ob prisotnosti Karpa Godine dvakrat dnevno predstavili sedem izbranih programov njegovih najpomembnejših del, so sporočili iz kinoteke.

Med drugim bodo predvajali tudi film o samem ustvarjalcu v režiji Matjaža Ivanišina, naslovljen Karpopotnik. Na ogled bosta tudi filma, pri katerih je bil direktor fotografije in snemalec, to sta Okupacija v 26 slikah režiserja Lordana Zafranovića in Črni film režiserja Želimirja Žilnika.

Na spletni strani newyorškega muzeja so leta 1943 v Skopju rojenega filmarja označili za pomembno osebnost jugoslovanskega filma. Radikalni črni val v 60. letih je navdihnil z "neukrotljivo izrazno svobodo", ki je bila popolnoma usmerjena proti vsem oblikam zatiranja in je uspevala še dolgo po koncu titoizma in razpada Jugoslavije v državljanski vojni.

Viden prispevek k evropski filmografiji
Karpo Godina tako že več kot 30 let prinaša igriv anarhičen duh poetiki in politiki filma, kjer se giblje med fikcijo in nefikcijo v svojih avantgardnih kratkih filmih iz 60. in 70. let ter v igranih filmih iz 80. in 90. let. Sodeloval je z Bahrudinom "Bato" Čengićem ter prej omenjenima Žilnikom in Zafranovićem, pa tudi drugimi predstavniki črnega vala. Vse od takrat pa deluje v republikah nekdanje Jugoslavije kot režiser, scenarist, snemalec in montažer.

Diplomant režije na ljubljanskem AGRFT-ju je prepoznaven po svoji edinstveni filmski govorici, ki leži na preseku družbeno angažiranega izraza in svojevrstne filmske estetike, še piše na spletni strani kinoteke. Godina je bil tudi pedagog na tej akademiji.

Njegovi kratki filmi, kot so Piknik v nedeljo, Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali Film s 14441 sličicami, ter celovečerni Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj so pomemben del slovenske, pa tudi evropske filmske dediščine. Z zadnjimi je sodeloval v uradnih programih skoraj vseh vidnejših svetovnih filmskih festivalov.

Priznan in nagrajen tako doma kot v tujini
Za svoje delo je prejel več kot 40 najpomembnejših domačih in tujih nagrad, med njimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo v letu 2006, sedem let pozneje pa Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Letos je naboru lovorik dodal še Štigličevo nagrado Društva slovenskih režiserjev za življenjsko delo.

Karpu Godini sta bili v letu 2013, ko je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, posvečeni oddaji Umetni raj in Naši umetniki pred mikrofonom.