Filmarja so našli mrtvega gasilci, potem ko so na silo odprli vrata stanovanja na Peričevi ulici. Zobec je sodeloval pri številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih ter pri neštetih koprodukcijah. Ustvarjalno poznanstvo z Živojinom Pavlovičem in Boštjanom Hladnikom je iz poklicnih okvirov preraslo v pristno prijateljstvo. Podpisal se je pod 13 kratkih in dokumentarnih filmov, preizkusil pa se je tudi pred kamero. Uveljavil se je tudi kot prevajalec in pisec radijskih iger.
Pravzaprav se je kot režiser Zobec podpisal le pod dva kratka filma - Kres iz leta 1985 in Lan iz leta 1979, kljub temu pa je bil več desetletij del skupine ljudi, ki je pomenljivo vplivala na razvoj slovenskega filma. Kot pomočnik režiserja je sodeloval pri približno 20 filmih, v nekaj produkcijah pa ga je bilo mogoče spremljati tudi med igralsko zasedbo.
Rodil se je leta 1932 v Ljubljani in se pozneje s starši preselil v Beograd, kjer se je tudi šolal. Študiral je germanistiko in jugoslovansko literaturo. V Beogradu se je prvič srečal s filmom. Ko se je vrnil v Ljubljano, je začel prevajati dela slovenskih književnikov v srbohrvaščino. Bil je začetnik filmskih oddaj na RTV Slovenija. Za svoje delo je prejel celo vrsto nagrad - nagradi za kamero in ton na festivalu kratkega in dokumentarnega filma v Beogradu leta 1986, na Festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2000 so mu podelili posebno priznanje za režijo množičnih prizorov v celovečernih filmih Mokuš in Nepopisan list, leta 2005 pa je bil nagrajen s častnim priznanjem Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev za dragocen prispevek k slovenski filmski kulturi.
Filmar, ki je vse počel s strastjo
Leta 2007 je prejel Badjurjevo nagrado za življenjsko delo in prav tedaj je Rade Šerbedžija o njem dejal: "Peter Zobec je čudo filma ... Človek, ki ni prenehal sanjati ... Na smrt se je zaljubil v film ... in podaljšal svoje otroštvo." Igralka Nataša Barbara Gračner pa je v zloženko, ki so mu jo posvetili, takrat zapisala: "Prepričana sem, da ni stvari na svetu, ki je Peter ne bi počel strastno. In prav njegova občutljivost in neverjetna strastnost se tako fantastično zrcalita v njegovem delu, pa najsi gre za film, za njegove literarne prispevke ali za radijske režije."
Peter Zobec se je posvečal tudi pisanju. Leta 2006 je pri Študentski založbi izšlo njegovo delo Od Krima do Krima, v katerem je avtor, obenem glavni junak knjige, osvetlil košček slovenske filmske zgodovine.
Njegov duh bo ostal s filmarji
Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU) je s smrtjo Petra Zobca izgubilo "čudovitega prijatelja in izjemnega filmskega ustvarjalca, ki je film ljubil in mu bil popolnoma predan," so sporočili z društva in dodali, da je Zobec "svojo ljubezen živel od svojega prvega stika s filmom naprej".
Kot je v imenu društva še zapisala predsednica DSFU Iva Krajnc, jih bosta "njegov duh in neizčrpna ustvarjalna energija vedno spremljala in opominjala, kako pomemben je naš pristen in strasten odnos do filmske umetnosti v najširšem možnem pomenu".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje